Poletni bingo 2021: povzetek

Bralni izziv poletni knjižni bingo se je odvijal med 15. junijem in 31. avgustom 2021 in v tem času smo lepo napolnili uradni ključnik binga, #poletnibingo2021. Pravzaprav me število sodelujočih vedno znova preseneti. Zaenkrat nam uspeva z vsako izvedbo podreti kak rekord, čeprav ob pričetku tega nikakor ne pričakujem. Meja nekje vendarle je, kajne? 🙂

Tokratna izvedba je z organizacijskega vidika zahtevala največ časa in energije do sedaj. Na povabilo k sodelovanju se je odzvala približno polovica založb. Nekatere so vam na Instagramu podajale predloge za branje, spet drugod so uredništva osebno prispevala predloge za posamezne kvadratke, krasna je bila tudi bera knjižnih nagrad. Podelili smo jih kar 17! Na tem mestu se tako znova zahvaljujem založbam KUD Sodobnost, Hiša knjig (in knjigarni Galarna), Beletrina, LUD Literatura, Pivec, Vida in Litera ter posameznicam na drugi strani elektronskih sporočil, s katerimi smo skupaj urejali grafike in nabirali predloge. Hvala vam!

V poletnem bingu 2021 smo s sodelujočimi presegli magično mejo 100 bralcev, oddano je bilo tudi rekordno število kartončkov. Kot vedno hvala vsem sodelujočim bralcem: vaše veselje do bingo branja mi je neizmerna vzpodbuda pri snovanju tega projekta. Hvala, hvala, hvala!

PREGLED

Tokrat si sproti nisem kaj dosti beležila okvirnega števila bralcev. Ponavadi je dejansko število sodelujočih približno 10-15 bralcev večje od števila oddanih kartončkov, saj slednjih ne oddajo vsi. Kartončkov je bilo sicer oddanih kar 115, od tega 19 izpolnjenih v celoti (24 prebranih knjig). Skupaj smo prebrali 1693 knjig ali povprečno 14,7 knjig na osebo. Vseh bingov skupaj je bilo 456 ali povprečno 4 na osebo. V primerjavi z lansko izvedbo binga ste tako v povprečju brali več!

Kvadratki po branosti od najbolj branega do najmanj branega:

1. naslov = 5 besed ali več (93x), 2.-3. domača polica, krimič/triler (89x), 4.-5. slovenska poezija, 2021 (82x), 6. -100 (81x), 7. rožnato (80x), 8. ljubezenski roman (79x), 9. mladinsko (77x), 10. 500+ (73x), 11. kratke zgodbe (72x), 12.-13. LGBT+. knjigogram (68x), 14. risoroman (67x), 15. države (66x), 16. film/serija (65x), 17. women’s prize for fiction (63x), 18. znani pišejo (62x), 19.-21. vojna, pred l. 1990, šport (59x), 22. flora (55x), 23. starostniki (53x), 24. pisemski roman (52x)

AVTORJI

Če so zadnji bingo zaznamovali pisci krimičev, tokrat v vrhu prevladujejo avtorji uspešnic. Z naskokom najbolj brana je bila to poletje Madeline Miller, ki se je na kartončkih pojavila 36x in to z zgolj dvema deloma: to sta letos prevedena Kirka in njen (še) neprevedeni prvenec The Song of Achilles (Ahilova pesem). Na kožo ji je bil verjetno pisan tudi kartonček, saj je bilo njena dela mogoče uvrstiti v večje število kvadratkov: npr. obe deli se odvijata v antični Grčiji, prav tako sta bili obe mogoča izbira za kvadratek ‘women’s prize for fiction’. Obenem je nekaj sodelujočih Kirko bralo tudi v okviru bralnega kluba Mi beremo, kjer je bila naše julijsko mesečno branje, The Song of Achilles pa je del ene izmed knjižnih verig, ki sem jih vzpostavila na Instagramu.

Na drugo mesto se je uvrstila Taylor Jenkins Reid (25x) zahvaljujoč sveže prevedeni uspešnici Vseh sedem mož Evelyn Hugo, ki ste jo brali za kar sedem različnih kvadratkov. Tretji je Andre Aciman (20x), njegov roman Pokliči me po svojem imenu je bil pri Mi beremo junijsko mesečno branje. Četrta je zimzelena Elena Ferrante (19x): letos smo dobili v prevodu njen roman Zlagano življenje odraslih, ki je med njenimi deli prevladoval, a obenem na lestvicah najbolj branih vztraja tudi Neapeljski cikel. Šopek najbolj branih zaključujejo mlada Alice Oseman z njenim risoromanom Heartstopper, Elif Shafak in (ena in edina) Jane Austen (vse 17x). V okviru Austenmanije smo tekom binga brali Mansfield Park in Emmo, na seznamu pa so se pojavila tudi njena preostala dela.

Med domačimi avtorji prevladujejo pesniki (kvadratek ‘slovenska poezija’ je bil namreč zelo dobro bran, kar je sploh pohvalno) in, seveda, pisci kriminalk.

Najbolj brani avtorji: 1. Madeline Miller (36x), 2. Taylor Jenkins Reid (25x), 3. Andre Aciman (20x), 4. Elena Ferrante (19x), 5.-7. Jane Austen, Alice Oseman, Elif Shafak (17x), 8. Fredrik Backman (15x), 9.-10. Chimamanda Ngozi Adichie, J.K. Rowling (14x), 11.-12. Esad Babačić, Maria Semple (13x), 13-17. Avgust Demšar, Tadej Golob, Emily Henry, Feri Lainšček, Bina Štampe Žmavc (12x), 18.-19. Deborah Levy, Richard Osman (11x), 20.-21. Mojca Širok, Goran Vojnović (10x)

Najbolj brani domači avtorji: 1. Esad Babačić (13x), 2.-4. Avgust Demšar, Tadej Golob, Feri Lainšček, Bina Štampe Žmavc, 5.-6. Mojca Širok, Goran Vojnović (10x), 7. Irena Svetek (9x), 8. Jure Godler (6x), 9-10. Nejc Gazvoda, Lora Klinc (5x)

NAJBOLJ BRANA DELA

Spodaj se nahaja razpredelnica nekaterih najbolj branih del. Med avtorji slednjih je Madeline Miller edina, ki prispeva več kot eno delo, pri čemer je njena The Song of Achilles tudi edina knjiga na seznamu najbolj branih, ki ni (še) prevedena v slovenščino. Med najbolj branimi posameznimi deli je sicer kar nekaj domačih avtorjev, predvsem z njihovimi najnovejšimi deli. Nekje na seznamu bi morala najverjetneje biti tudi Alice Oseman z njenim risoromanom Heartstopper. Slednji je (za zdaj) sestavljen iz štirih zvezkov: na nekaterih kartončkih je bilo navedeno, kateri zvezek se je bral, spet drugje je bil naveden zgolj naslov, zato je nemogoče vedeti točno število za posamezen zvezek in kam se uvrščajo na lestvici. Prvi zvezek, Hearstopper Volume 1, je bil sicer naveden na petih kartončkih.

*odebeljena so dela, ki so bila med najbolj branimi tudi v prejšnjem bingu (zimski bingo 2020): tokrat je takšna zgolj Godlerjeva satirična kriminalka Casino Banale

Na fotografiji najdete pregled najbolj branih del po posameznih kvadratkih:

500+

Zdaj smo že navajeni na #beremšpeh in njegovo obvezno mesto (v enem od kotov) v bingo razpredelnici, kajne? Slovenski prevod romana Vseh sedem mož Evelyn Hugo šteje le nekaj več kot 500 strani in je bil najbolj priljubljena izbira (5x). Sledi mu Mansfield Park Jane Austen (4x), ki smo ga v juniju in juliju brali v okviru Austenmanije. Slovenski prevod so sicer razbili na dva dela, a sem sama bralcem odobrila izbiro, saj se v izvirniku navadno objavlja v eni sami izdaji. Več vas je bralo tudi še frišno Polnočno sonce Stephenie Meyer, Skrivno zgodovino Donne Tartt in risoroman Odeje Craiga Thompsona (vse po 3x).

SLOVENSKA POEZIJA

Priznam, da sem bila pozitivno presenečena nad številom kartončkov, na katerih je bil tale kvadratek prečrtan (82x). Morda super motivacija, da lahko (slovensko) poezijo v roke vzamemo večkrat? Prvo mesto sta si razdelila Esad Babačić z Včasih in Bina Štampe Žmavc z zbirko Drobne pesmi (7x), obe zbirki sta izšli letos. Na vrhu so s po tremi branji še: Feri Lainšček z Ljubi me kot sonce sije, Cvetka Lipuš z Odhajanje za začetnike in Zala Đurić Ribič z Zbrka poezije.

DRŽAVE: GRČIJA, TURČIJA, CIPER

V vsaki bingo izdaji se malo sprehajamo tudi po svetovnem zemljevidu. Tokrat smo se zadrževali okrog Egejskega morja in Sredozemlja ter se podali na območje Grčije, Turčije in Cipra. Najbolj brana je bila Kirka Madeline Miller (13x), ki se sicer odvija v antični Grčiji. Za petami ji je Elif Shafak z romanom 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu (10x). Pričakovano je bila Shafak priljubljena izbira, brali ste tudi 40 pravil ljubezni in Tri Evine hčere (obe po 2x). Visoko ste uvrstili tudi romanco Annie Robertson z naslovom Mamma mia! Moje grško poletje, The Song of Achilles Madeline Miller in mladinsko knjigo Dnevi na otoku Gideona Samsona (3x). Marsikdo se je odločil za izlet v antiko, saj ste brali tudi Homerja, Hezioda in Sofoklesa.

DOMAČA POLICA

Kvadratek, ki bo sedaj stalnica v izvedbah poletnega binga in obenem kvadratek, kjer se vaše izbire branj najbolj razlikujejo: zelo malo naslovov se namreč ponavlja. Za ta kvadratek ste tako prebrali kar 84 različnih del. Štirje naslovi so bili vendarle ponovljeni. To so: Kita Laetitie Colombani, Tam, kjer pojejo raki Delie Owens, Moja temna Vanessa Kate Elizabeth Russell in prvenec dveh devetošolk Iris Leban in Neje Pisk z naslovom Izbrana pot.

NASLOV = BESED ALI VEČ

Kvadratek je bil najbolj bran: za primerjavo, v zimskem bingu je bil najbolj bran ‘naslov = 1 beseda’. Največkrat (3x) sta bila brana romana Vseh sedem mož Evelyn Hugo Taylor Jenkins Reid in moderna klasika Zlata leta gospodične Jean Brodie izpod peresa Muriel Spark. Vmes je bilo kar nekaj kot ponedeljek dolgih naslovov, npr. Dear Ijeawele, or a Feminist Manifesto in 15 Suggestions Chimamande Ngozi Adichie, Fantastično potovanje fakirja, ki je obtičal v Ikeijini omari Romaina Puertolasa in Knjiga, za katero si želite, da bi jo prebrali vaši starši Philippe Perry. Najdaljši naslov pa je prispevala Loti Gottlieb s svojo neleposlovno knjigo Morda pa se moraš z nekom pogovoriti: Razkrijejo se terapevtka, njen terapevt in naša življenja.

RISOROMAN

Najbolj bran risoroman te izvedbe je bil Maus Arta Spiegelmana (6x), pripoved o dogajanju med 2. svetovno vojno. Znova se visoko pojavi Hearstopper Alice Oseman, 4x je bil zabeležen kot Heartstopper brez navedenega zvezka, zraven pa še 2x prvi zvezek in 3x preostali trije. Prav tako ste štirje bralci posegli po domačem risoromanu Mestne ptice Gašperja Krajnca, ki je ta mesec prejel nagrado zlatirepec za najboljši domači strip preteklega leta. Na sploh zelo radi posegate po domačih avtorjih, večkrat so bili npr. brani tudi Moj lajf (3x), Živalska kmetija (3x), Reformatorji v stripu (2x) in Slovenski klasiki v stripu (2x).

2021

Tudi znotraj tega kvadratka je precej raznolik nabor del. Vseeno je krono gladko dobil najnovejši prevod Elene Ferrante, roman Zlagano življenje odraslih (9x). Sledi krimič Rdeča kapica Irene Svetek (3x) in nato nekaj podvojenih naslovov. Nekatera dela sem morda pričakovala z večimi bralci, npr. Kaj hoče ženska? Irene Štaudohar ter Devica, kraljica, vdova, prasica Erice Johnson Debeljak (obe 2x).

ZNANI PIŠEJO

Moja začetna predpostavka je bila, da bo kategorija med manj branimi, a vendarle ni bila niti čisto na repu. Hitro se je pokazala tudi moja napaka, da nisem bolj točno določila kategorije in kateri pisci sploh pridejo v poštev. Ali so novinarji znane osebnosti ali ne? V Instagram oglašanju v živo sem potem pojasnila, da se raje (če je mogoče) izogibajte časopisnim in spletnim novinarjem, saj je njihov poklic že v osnovi pisanje. No, vseeno so bili zastopani v kar lepem številu. Tako se vmes pojavijo Mojca Širok, Janko Petrovec, Vasja Jager, Vesna Milek in Irena Štaudohar. Nič hudega, moja napaka. 🙂

Največ vas je vendarle vzelo v roke satirično kriminalko Casino Banale Jureta Godlerja (5x), ki mu sledijo sveža kriminalka Evidenca Mojce Širok (4x) ter spomini Moja zgodba Michelle Obama in Yes Please komičarke Amy Poehler (obe 3x). Pojavile so se tudi pesniške zbirke izpod peresa igralcev in igralk (npr. Mixed Feelings Avana Jogie ter Swimming Lessons Lili Reinhart), romani znanih (npr. Shopgirl Steva Martina in Someday, Someday Maybe Lauren Graham), pa tudi športni spomini in avtobiografije. Najbolj sta me presenetila slikanica Julianne Moore z naslovom Pegasta jagoda in roman Hugha Laurieja Poka puška – zame novosti.

WOMEN’S PRIZE FOR FICTION

Končno mi je uspelo v bingo “vštuliti” meni zelo ljubo nagrado: prebirali ste lahko tako zmagovalna dela kot tudi tista v ožjem izboru. Bolj ste bili omejeni tisti, ki berete izključno v slovenščini, a vendar je tudi nabor prevedenih dokaj obširen z nekaj res krasnimi izbirami.Tudi tu ste največ posegali po Kirki Madeline Miller (10x), ki je bila l. 2019 v ožjem izboru za nagrado. Sledita ji še dve nominiranki: Moja sestra, serijska morilka Oyinkan Braithwaite (7x) in Kam si šla, Bernadette Marie Semple (6x). Med nagrajenkami je bila najvišje Miller z njenim prvencem The Song of Achilles (4x), za njo pa Anne Michaels z romanom Ubežni delci (3x).

VOJNA

Med izborom čtiva po pričakovanjih prednjači dogajanje v 2. svetovni vojni – v zadnjem času je res narasla priljubljenost romanov, ki se odvijajo v koncentracijskih taboriščih in prikazujejo usodo pogumnih posameznikov. Na kartončkih se je znašlo tudi lepo število risoromanov in prav slovenski risoroman Spomini in sanje Kristine B. Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića o okupaciji Ljubljane je bil najbolj brano delo (3x). Niste pa ostajali zgolj v okvirih 2. svetovne vojne. Nekateri ste se odločili za povojno distopijo (Deklina zgodba in Testamenti Margaret Atwood), fantazijske vojne (The Poppy War), antiko (Homerjeva Iliada in Evripidove Trojanke) ali za dogajanje na Bližnjem vzhodu (Tisoč veličastnih sonc) in v Afriki (Zveri brez domovine, Več kot brat, Mala dežela).

STAROSTNIKI

Romanov s starostniki kot osrednjimi junaki smo v zadnjem času v prevodu dobili kar nekaj. Obenem ste tu imeli možnost brati tudi knjige na splošno povezane s staranjem ali z zapleti, ki jih le-to lahko prinese (npr. demenca): torej, niste bili vezani izključno na leposlovje. Vendarle ste vseeno po slednjem posegali največ. Najbolj bran je bil humoren britanski krimič Četrtkov klub za umore Richarda Osmana (10x), sledi pa mu skandinavski Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil Jonasa Jonassona (6x). Več vas je bralo tudi romantično zgodbo Najini duši ponoči Kenta Harufa (5x).

FLORA

Priznam, da sem ‘floro’ po branosti pričakovala precej višje, saj je bila izbira čtiva res pestra. Največ vas je sicer v roke vzelo Golobov krimič Dolina rož (4x). Sicer pa so se v naslovih pojavila naslednja poimenovanja iz sveta flore: rože/roža, brest, figa, cvetje, forzicije, hibiskus, trnje, vrtnice, gozd, španski bezeg, drevesa/drevo, orhideje, lavanda/sivka, kaktus, magnolije, macesen, koruzna polja, platana, vrtovi, trajnice, travne bilke, zelišča.

LJUBEZENSKI ROMAN

Prepričljivo na vrhu seznama je letos prevedena uspešnica Emily Henry z naslovom Roman za plažo (7x), sledi ji gejevski ljubezenski roman Pokliči me po svojem imenu Andreja Acimana (3x) in letošnji kresnikov nagrajenec Borut Kraševec z romanom Agni (2x). Naj tudi tokrat poudarim, da med ljubezenske romane nikakor ne sodijo samo romance z golo moško kožo na platnici (ker je v večini to prva asociacija, ki jo imamo ob misli na ljubezenski roman). Zato me vedno razveseli, ko na kartončkih vidim res širok nabor romanc in ljubezenskih romanov. Tudi letos smo imeli vse od zgodovinskih do sodobnih romanc, mladostniških romantičnih romanov, klasik in tudi erotiko. Jane Austen, Feri Lainšček, Marguerite Yourcenar, Alma M. Karlin so se prav tako znašli na vaših kartončkih. Ljubezenski roman obsega marsikaj in nenazadnje obravnava nekatere najbolj univerzalne življenjske teme: ljubezen in medosebne odnose.

IZŠLO PRED L. 1990

S podobnimi kvadratki nas poskušam zbezati v smer klasik ali knjig, na katere smo v navalu novih in frišnih malce pozabili. Največkrat ste brali Stekleni zvon Sylvie Plath (3x), ki je bil tudi avgustovsko branje pri Mi beremo. Podvojeno branje so doživeli še Mansfield Park ter Prevzetnost in pristranost Jane Austen in Pet prijateljev na otoku zakladov Enid Bylton, ki so poleti izšli v ponatisu. Na kartončkih je bilo kar nekaj domačih klasikov, npr. Ivan Tavčar, Ivan Cankar, Alojz Gradnik, Srečko Kosovel in Mila Kačič, prav tako pa tujih, npr. de Maupassant, Maya Angelou, Gogolj, Suskind, Camus, Beckett in drugi.

LGBT+

Največ bralcev je v roke vzelo romana Pokliči me po svojem imenu Andreja Acimana (12x) in Vseh sedem mož Evelyn Hugo Taylor Jenkins Reid (6x). Tudi v tej kategoriji ste večkrat posegali po risoromanu Heartstopper Alice Oseman, a kot sem že omenila, je zaradi različnih zapisov težko določiti, kateri zvezek se je največ bral – Heartstopper je bil sicer pofočkan 5x. Vedno me razveseli, kadar na obrazcih vidim tudi domače avtorje: tudi tokrat ste v roke vzeli Suzano Tratnik, prav tako pa Janjo Vidmar in njen roman Fantje iz gline. Na seznamu je bilo tudi kar nekaj klasičnih del LGBT+ literature, npr. Slika Doriana Grayja (Wilde), Granatno jabolko (Rita Mae Brown), Težave s spolom (Judith Butler) in Poljub ženske pajka (Manuel Puig).

KRATKE ZGODBE

Vem, da jih nekateri ne berete radi, ker se vam zdi, da so zgodbe in liki premalo razviti, a jaz jih obožujem. Prav tako se mi zdijo izredno praktične za branje v tistih tednih, ko časa ali koncentracije za branje načeloma ni: lažje se osredotočim na eno zgodbo kot cel roman. Na prvem mestu je letos izdana domača zbirka Čebelja družina Anje Mugerli (5x), ki je prejela nagrado Evropske unije za književnost. Na drugem mestu je meni izredno ljub prvenec Nejca Gazvode Vevericam nič ne uide (4x), prav tako pa še vedno radi posegate po zbirki Dobra družba Ane Svetel (3x). Med kratkimi zgodbami so vedno zelo dobro zastopani domači avtorji, tudi tokrat ni bilo nič drugače. Ana Schnabl, Jedrt Lapuh Maležič, Agata Tomažič, Suzana Tratnik, Mojca Kumerdej, Tomo Podstenšek, Samanta Hadžić Zavski, Miha Mazzini in drugi dokazujejo, da je kratka zgodba v Sloveniji še kako živa.

KRIMIČ ALI TRILER

Seveda, še en kvadratek, kjer se pojavlja vse več slovenskih avtorjev – saj zdaj znamo že vsi našteti naše najbolj priljubljene pisce krimičev, mar ne? Na vrh ste uvrstili letos izdano Rdečo kapico Irene Svetek (6x), sledita pa ji prav tako sveži Detektiv Dante Mirta Komela in Demšarjeva Evropa (3x). Večkrat se je na seznamih pojavila kraljica kriminalk Agatha Christie, kot tudi drugi dandanes priljubljeni pisci, npr. Jo Nesbo, Sebastian Fitzek, Chris Carter, Tess Gerritsen, itn.

ROŽNATO

Nagrada za kvadratek, ki je povzročal največ preglavic in sprožil največ vprašanj gre kvadratku ‘rožnato’. Bilo je obdobje več kot dveh tednov, ko se je vsak dan v mojem predalčku s sporočili znašlo 1-3 sporočil s sliko naslovnice in vprašanjem ‘ali je dovolj rožnata?’. Me je kar nasmejalo. 🙂 Se pa tudi na spodnji sliki vidi, da imamo zagotovo različne interpretacije barve! Prvo mesto sta si razdelili Jenny Colgan z Dobimo se v slaščičarni in Mina Lystad z mladinskim romanom Luzerka (4x). Sledili so jima še Deborah Levy z Cena življenja in Vsega tega nočem vedeti, Eva Mahkovic z Na tak dan najbolj trpi mastercard in Feri Lainšček z romanom Češnjev cvet (3x).

MLADINSKO

Mladinske knjige (pa tudi otroške) nikakor niso samo za mladostnike. Tokrat ste imeli možnost brati ali mladinska dela ali dela, kjer so najstniki v glavnih vlogah, ali dela, ki se vrtijo okrog odraščanja. Tako imamo tudi kar pester nabor del: vse od tipično mladinskih, do krasnih ‘crossover’ del (to so dela, ki so primarno napisana za mlajše občinstvo, a jih v roke izredno radi jemljejo tudi odrasli, npr. serija Harry Potter) in del za starejše občinstvo z mladimi junaki v ospredju. Na prvem mestu je pristal mladinski roman Fejk Mine Lystad (3x). Dela za starejše bralce, ki so se pojavila na seznamu so npr. O koncu žalosti Benedicta Wellsa, Fantje iz Nickla Colsona Whiteheada in Zlagano življenje odraslih Elene Ferrante. Tudi znotraj kvadratka ‘mladinsko’ so lepo zastopani domači avtorji, npr. Mojca Rudolf z Prelomno poletje (2x) in z desetnico nagrajen roman Damijana Šinigoja Kje veter spi (2x), pa tudi Nejka Omahen, Janja Vidmar, Igor Karlovšek, Rok Bohinc in Tadej Golob.

PISEMSKI ROMAN

‘Pisemski roman’ je bil precej pričakovano najmanj bran kvadratek: pojavil se je na 52-ih kartončkih, prebranih pa je bilo zgolj 23 različnih del. Če ste spremljali moj Instagram klepet v živo, potem veste, da je bil ta kvadratek v bingo uvrščen zato, da sebi malce zagrenim življenje, saj mi tak format res res res ne ustreza. No… ups, na koncu ga nisem prebrala. Sicer vas je največ bralo Kam si šla, Bernadette Marie Semple (7x), kar nekaj bralcev pa so nabrali tudi Dolgo, dolgo pismo Mariame Ba (6x), Charlijev svet Stephena Chboskyja (5x), Guernseysko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov Mary Ann Schaffer in Annie Barrows (5x), Pogovoriti se morava o Kevinu Lionel Shriver (4x) in Rdeče kot kečap Annabel Pitcher (4x).

KNJIGOGRAM

Za ta kvadratek je bilo potrebno prebrati delo s priporočilnega seznama, ki so ga sestavili knjižni blogi in knjigogrami. Vsak je prispeval pet knjig, ki so jih navdušile, in nastal je res raznolik seznam. Lahko kar računate, da bo kvadratek ‘knjigogram’ v vsakem poletnem bingu z vedno novimi priporočili. Se je pa vseeno pojavilo na obrazcih kar nekaj knjig, ki jih na priporočilnemu seznamu ni bilo – upam, da bo tega naslednjič manj, saj je bilo jasno navedeno, da se bere knjige s seznama in ne knjige, ki smo jih videli priporočene na Instagramu (tak kvadratek smo namreč imeli v čisto prvi izvedbi binga). Na vrhu je sicer pristala četverica: Goran Vojnović z Đorđić se vrača (priporočila Ajda naklada), Emilie Pine z eseji Pišem sebi (priporočila Vonj po knjigah), Matt Haig z The Midnight Library (priporočila Bookstaroom) in Taylor Jenkins Reid z Vseh sedem mož Evelyn Hugo (priporočila Knjigoljubka), vse s po štirimi branji.

-100

Nekateri ste izkoristili priložnost in za kvadratek ‘-100’ prebrali slikanico (ja, vsekakor so slikanice tudi dovoljene!). Vseeno pa je bila največkrat brana Orwellova klasika Živalska farma (5x), ki ji sledi Osamosvojitev, velika ilustrirana knjiga o zgodovini slovenskega osamosvajanja, delo zgodovinarke Nataše Strlič in ilustratorja Damijana Stepančiča (4x). Podvojene so bile kratka zgodba Annie Proulx Gora Brokeback, slikanica Kiosk Anete Melece, govor J.K. Rowling z naslovom Zelo dobra življenja in Nobelovec Peter Handke s knjigo Žalost onkraj sanj.

JE TUDI FILM ALI SERIJA

V zadnjih letih imamo vse več kakovostnih filmskih adaptacij in ekranizacij literarnih del. Ena izmed takšnih je tudi tista posneta po Neapeljskem ciklu Ferrantejeve. Prav Genialno prijateljico vas je bralo največ (5x), sledita pa ji Vojnović in njegov roman Čefurji raus! (3x) ter Stekleni zvon Sylvie Plath (3x), ki sicer nima odmevnejše adaptacije. Tudi tokrat je bilo na seznamu kar nekaj del iz zbirke Harry Potter, večkrat pa se je pojavila tudi Jane Austen. Vmes je bilo tudi nekaj še dokaj sveže adaptiranih: Podzemna železnica Colsona Whiteheada, Shadow and Bone Leigh Bardugo, Damin gambit Walterja Tevisa in druge.

ŠPORT

Kvadratek ‘šport’ vam je ponudil kar nekaj možnosti: prebrati kakšno biografijo ali spomine športnika, prebrati knjigo o katerem izmed športov, prebrati knjigo, ki se vrti okrog športa, pa še kaj bi se našlo. Največ vas je v roke vzelo Fredrika Backmana in njegove hokejiste: Mi smo medvedi! so se pojavili 5x, nadaljevanje Mi proti vam pa 3x. Medvedom sledi Lora Klinc s knjigo Kilometer nič (4x), ki popisuje Vuelto 2019 in pot Primoža Rogliča do prve slovenske osvojitve katerekoli tritedenske kolesarske dirke. Sicer smo nabrali kar nekaj različnih športov: hokej, kolesarstvo, bejzbol, alpinizem, pohodništvo, šah, košarka, tek, deskanje, nogomet, pa tudi quidditch.

Poletni bingo se vsekakor vrača prihodnje leto: poletni bingo 2022 se prične 15. junija 2022, kartonček pa bo, kot ste že navajeni, znan vsaj kak teden prej.

Do sedaj ste verjetno že ugotovili, da so nekateri kvadratki stalnice, preostali pa se menjavajo. Poletne stalnice so tako: lgbt+, risoroman, ljubezenski roman, 500+, knjigogram, delo izdano v tekočem letu, krimič ali triler, -100 ali -200, film ali serija, kratke zgodbe, domača polica in poezija.

Če me spremljate na Instagramu, potem veste, da je usoda zimskega binga 2021 zaenkrat še v zraku. Če bo bingo izpeljan, bo začetek malce zamaknjen v sredino decembra. Vas o vsem obvestim pravočasno, najkasneje do konca novembra. Hvala za razumevanje!

Veliko bralnih užitkov vam želim še naprej in se kmalu spet slišimo!

Pretekli povzetki:

• poletni bingo 2020
• zimski bingo 2020

Bingo povzetki sodelujočih:

• moj povzetek
• ajda_naklada
• domenika.bere
• glas.vrstic
• knjiznibar
• lovilkaknjig
• mattejalv
• Med vrsticami
• navalovihvrstic
• ona_._bere
• Vonj po knjigah

Če si tudi ti pisal_a o svoji #poletnibingo2021 izkušnji, pa te ni na seznamu, mi kar pogumno piši, da te dodam.