V mesecu maju in juniju smo v bralnem klubu Mi beremo brali roman Tri Evine hčere turške avtorice Elif Shafak, ki zadnja leta piše predvsem v angleščini. Avtorica velja za najbolj brano turško pisateljico, njeno življenje pa so zaznamovale pogoste selitve in razpetost med vzhodom in zahodom. Roman prepreda dve pripovedni niti – na eni strani smo v Turčiji l. 2016, na drugi osi pa se selimo skozi življenje osrednje junakinje Peri od otroštva v Turčiji do študija na univerzi v Oxfordu. Družbeni roman bi bil lahko tudi roman odraščanja. Osrednje teme so vera, položaj slednje v sodobnem svetu in prepletenost zahodne ter vzhodne družbe.
Št. srečanja: 3. sezona, 3. srečanje
Datum: 3. julij 2022
Trajanje: 19.10-20.55
Moderatorka: Sandra, @dozadnjestrani
Št. aktivnih udeležencev: 4 + moderatorka
Mesečno branje za maj in junij 2022
Naslov: Tri Evine hčere (Three Daughters of Eve)
Avtor: Elif Shafak (1971-)
Prevajalec: Maja Ropret
Založba: Sanje
Leto izida: 2016 v izvirniku, 2019 v slovenščini
Št. strani: 338
Žanrska opredelitev: družbeni roman, roman odraščanja
Poročilo ne vsebuje vsebinskih kvarnikov.
Po manjšem zapletu z nedelujočo povezavo, smo se na kup nabrale ob 19.10 in z manjšo zamudo pričele srečanje. Tokrat smo srečanje odprle tako, kot je v romanu profesor Azur otvoril svoj seminar. Vsaka je s preostankom skupine delila svojo izkušnjo z vero in svoj odnos do vere. Nobena od prisotnih ni bila verna, imele pa smo različne izkušnje z vero v otroštvu. Strinjale smo se, da je pri diskusijah o veri potrebno imeti nekaj več spoštovanja in tolerance, k tovrstnim debatam pa pristopati previdno. To velja za obe strani, saj se takšne debate hitro lahko iztirijo. Med debato nas je sicer večkrat malce zaneslo na stranske tire (Tour de France, khm). Nekaj časa smo namenile tudi pogovoru o tem, kako se danes razne debate odvijajo na spletu. Vsak ima možnost na družabnih omrežjih pisariti karkoli želi in večkrat se naleti na res grde komentarje, ki niti niso namenjeni debati temveč zgolj netenju prepirov in blatenju. Za konstruktivno debato o perečih temah sta potrebna zaupanje in tudi razsodnost.
Nobena v preteklosti ni brala romanov, ki se ukvarjajo izključno z vero, če izvzamemo distopične romane kot sta Deklina zgodba in Živalska farma. Ker je bilo stališče skupine sodelujočih bralk zmes ateizma in agnostike, nas takšne teme niso pretirano pritegnile. Kot na vseh srečanjih smo pred samo poglobljeno debato delile tudi svoja krajša mnenja. Eno od bralk je knjiga navdušila, tri so imele bolj mlačen odziv, sama pa sem se nahajala nekje vmes. Strinjale smo se, da je bila knjiga slogovno izredno všečna, jezik pa tekoč in bogat. Časovni preskoki nam niso predstavljali večjih problemov, glavna kritika pa je letela predvsem na neenakomerno razvit tempo pripovedi in skoraj v celoti izvzete informacije o določenem obdobju življenja glavne junakinje. Vsem je bilo izredno všeč opisovanje Perijinega otroštva v prvi polovici knjigi, kjer je avtorica več pozornosti namenila detajlom. Tovrstno obravnavo bi si želela tudi v drugi polovici knjige.
Kar nekaj časa smo namenile diskusiji o Turčiji in predstavitvi Istanbula v romanu, predvsem v odnosu z Zahodom in tem, kako je predstavljen Vzhod. Podano je bilo tudi mnenje, da sta Turčija in tamkajšnja kultura predstavljeni dokaj negativno in spraševale smo se, če je to posledica tega, da je avtorica večji del življenja prebila v Zahodnih državah. Ko se je z mamo samohranilko preselila v Ankaro, je bila izobčena iz družbe, kar bi utegnilo vplivati na negativno doživljanje Turčije. Zanimivo bi bilo prebrati še kakšno njeno knjigo, ki se prav tako odvija v Turčiji, da se opise primerja (npr. Pankrt iz Istanbula).
Nekaj bralk je pričakovalo, da bo žensko prijateljstvo imelo vidnejšo vlogo v knjigi. Nekaterim se je zdelo, da te močne vezi med Peri, Shirin in Mono niso začutile, četudi je Peri kot pripovedovalka vztrajala, da so bile izjemne prijateljice. Posledično smo debatirale tudi o samem naslovu in o tem, kdo utegnejo tri Evine hčere biti. Nanizale smo nekaj teorij: lahko bi to bile Peri, Shirin in Mona, a se nam to ni zdelo dovolj prepričljivo. Druga možnost so Peri, njena mama in njena hči, a tudi tukaj nas je zmotilo to, da hči ni tako zelo prisotna v romanu. Tretja možnost pa je ta, da so tri Evine hčere pravzaprav Peri v treh različnih obdobjih svojega življenja, s to teorijo se je strinjala večina.
Tudi glede Peri smo imele dokaj deljena mnenja. Za nekatere je bila preveč pasiven, medel in neodločen lik, medtem ko je druge pritegnilo prav to, saj jo je napravilo bolj človeško in resnično. Medtem ko je bila nekaterim gradnja njenega lika in plastenje osebnosti zelo všeč, je druge ravno slednje razočaralo. Dosegle smo konsenz, ko je beseda nanesla na profesorja Azurja, ki je pri vseh že od začetka vzbujal sumničavost pa tudi nelagodje. Razmišljale smo o poglavju proti koncu knjige, kjer sam prevzame vlogo pripovedovalca, in o tem, kaj je avtorica s tem želela doseči. Strinjale smo se, da tudi dodaten vpogled v njegov lik ne odtehta njegov dejanj pred tem.
Nekaj smernic za razmislek:
- Kakšen je tvoj odnos do vere in izkušnja z religijo? Si v preteklosti že prebral_a kakšen roman, ki se vrti predvsem okrog vere in kakšna je bila ta bralna izkušnja?
- Ti je bila knjiga slogovno všeč? Se je brala tekoče? So ti bili časovni preskoki moteči?
- Kako sta predstavljena Zahod (Oxford) in Vzhod (Carigrad)? Kako se je Carigrad spreminjal tekom pripovedi?
- Ali avtorica v romanu kritizira turško družbo? Se ti zdi kritika uravnovešena ali deli zgolj na en predel (Vzhod/Zahod)?
- Kakšen vtis je nate napravila Peri? Se je tvoje mnenje spremenilo tekom pripovedi? Se lahko z njo poistovetiš?
- Kakšen vtis je napravil profesor Azur? Kakšna so bila tvoja prvotna pričakovanja o njegovem liku in kakšno je bilo končno mnenje?
- Kakšna je vloga Mone in Shirin v romanu?
- Kako sta predstavljena družina in zakon v večih generacijah?
- Kaj je osrednja sporočilnost romana o veri?
- Kako si interpretiral_a konec?
Naslednje klubsko branje je roman Queenie avtorice Candice Carty-Williams.
Beremo ga v mesecu juliju, video srečanje bo potekalo 7. avgusta 2022.
