Eva Kurnik prvenstveno piše za svojo dušo. Mnenja bralcev ji pomenijo neprimerno več kot prejete nagrade z raznih literarnih natečajev in tekmovanj. Če bi imela možnost vplivati na katerokoli literarno delo, bi Ani Karenini namenila srečen konec. Trenutno krmari med pripravami na izpite ob zaključku prvega letnika magistrskega študija slovenščine in opravki pred izidom naslednjega romana, drugega dela sage Zlato listje v snegu. Eva je avtorica še dveh romanov, Njena pot in Toskanski spev.
Utrinek s knjižnega sejma Ko te napiše knjiga, 2022, kjer je 15. junija letos v sodelovanju z Nino Stanek za stojnico Društvo KNOF, Podjetni center ViveRos; Založba Hart in Slovenska matica Eva ves dan klepetala z bralci in podpisovala svoje knjige. (Foto: Nina Stanek)
Kdo je Eva – v desetih besedah:
Če te nenapovedano obiščemo doma v sredo zjutraj ob pol osmih – kaj počneš in kdo ti dela družbo oz. kaj te obdaja?
Kako se odvija tvoj dan, ko je na vrsti pisanje?
Če bi lahko bila kdorkoli, bi bila še zmeraj (tudi) pisateljica?
Kdo iz pisateljskega sveta te navdihuje in zakaj?
Glasba, film, predstava/razstava in knjiga, ki te je prevzela v zadnjega pol leta?
Ko imaš dovolj vsega, kam pobegneš?
Imaš kakšno grdo razvado? Katero?
H kateri knjigi se vedno znova vračaš?
Na katero vprašanje si si zmeraj želela odgovoriti, pa ti ga še nihče ni postavil? In kakšen bi bil odgovor na to vprašanje?
Tvoj predlog, koga moram nujno predstaviti v rubriki #knjižnicaliteratov in zakaj.
Borisa Pahorja. Njegova življenjska zvezda je sicer ugasnila, literarna pa bo sijala v večnost; veličina njegovih del si zasluži predstavitve danes, jutri in čez tisoč let.
—
EVA PIŠE
—
»Poročila sta se, ker sta se imela rada, Tomaž, nehaj se obnašati kot desetletni otrok in sprejmi to! Kaj res ne vidiš? Če je bila mama pred tem že več kot eno leto z Ivanom in če se je nazadnje poročila z njim, potem več kot polovica stvari, ki nama jih je govoril oče, sploh ni resničnih!«
/ odlomek iz romana Njena pot, stran 214
Firence so veljale za zibelko italijanske renesanse in Tatjana je videla celo vrsto umetniških galerij, pa se kljub temu ni zgledovala po Tizianu, Belliniju in tudi ne po Da Vinciju. Bila je preprosto ona, odločna in samosvoja. In takšne so bile tudi njene slike. Njena mama je nekoč prebrala, da ime Tatjana v latinščini med drugim pomeni tiha in molčeča. Zaradi tega spoznanja se je smejala deset minut skupaj. Njena hči je bila vse, le tiha in molčeča ne. Upala, je, da ji bodo te lastnosti nekoč pomagale, ne škodovale. Tiha in molčeča, ja, pa kaj še! Prav res je upala na to. Prav zares.
/ odlomek iz romana Toskanski spev, stran 70 in 71
/ odlomek iz prvega dela sage Zlato listje v snegu, stran 162
* Naslovna fotografija prispevka: Eva od blizu. (Foto: Nina Stanek)