Napisala Barbara  /  11. avgusta, 2021
Preberi prispevek
Sodobnost bralni seznam

Zvočne knjige: februar

Poleti 2020 sem začela poslušati zvočne knjige prek aplikacije Scribd. Poslušam jih med hojo po gozdu, med likanjem, med pripravljanjem obrokov. Sprva sem poslušala izključno neleposlovna dela ter spomine, sedaj pa v mojih ušesih včasih odzvanjajo tudi žanrska dela. Ob koncu vsakega meseca bom pripravila pregled poslušanega in o knjigah podala krajša mnenja, nekatera zvočna branja pa bodo predstavljena v daljših individualnih objavah. 


V mesecu februarju sem poslušala štiri zvočne knjige. Tokrat zgolj eno neleposlovno, to je Hunger: A Memoir of (My) Body ameriške avtorice Roxane Gay, ki jo bom predstavila v individualni objavi. Poslušala sem še mladinski roman If I Was Your Girl trans avtorice Meredith Russo in dve romanci avtorskega dueta Christina Lauren. Vse knjige sem poslušala v angleščini, v slovenskem jeziku (trenutno) ni dostopna nobena.


If I Was Your Girl naslovnica

Vir: goodreads.com

MEREDITH RUSSO,
IF I WAS YOUR GIRL

Mladinski roman If I Was Your Girl je prvič izšel leta 2016 in je delo trans avtorice, s čimer je v ameriški mladinski književnosti takrat postavil lep mejnik – knjiga je namreč eno prvih mladinskih del trans avtorice s širšim dosegom bralcev. Na nek način je prav ta roman tlakoval pot za vsa kasnejša mladinska dela trans avtorjev in posledično imajo danes mladi bralci na voljo veliko več kakovostne mladinske literature na temo transspolnosti ali s trans liki (npr. Pet Akwaeke Emezi, I Wish You All the Best Masona Deaverja, Felix Ever After Kacen_a Callender_ja in druge). Za vse, ki si o temi želite izvedeti več, imate občutek, da je morda ne razumete v celoti, ali pa se mučite s samim besediščem, toplo priporočam branje spletne strani zavoda TransAkcija, kjer se najde marsikaj: vse od slovarčka pojmov do odgovorov na najpogosteje zastavljena vprašanja.

Osrednji lik romana je Amanda, ki se je ravno preselila k prej odtujenemu očetu in pričela obiskovati novo srednjo šolo. V tem novem mestecu jo vsi vidijo kot prijetno, lepo in prijazno dekle, in ne vedo, da je za njo tranzicija, saj ji je bil ob rojstvu pripisan moški spol, starši pa so jo poimenovali Andrew. Na novi šoli je naenkrat najbolj priljubljeno dekle, do ušes se zatrapa v simpatičnega Granta in sklene nova prijateljstva – vse, kar je bilo na prejšnji šoli zanjo povsem nepredstavljivo. Skozi flashbacke spoznamo njen proces tranzicije in njeno preteklost, medtem pa zaskrbljeno čakamo, kdaj bodo njeni prijatelji ugotovili njeno skrivnost.

Za konkretno mnenje o morebiti problematičnih vidikih knjige in o predstavljanju transspolnosti boste morali povprašati trans osebo. Sama lahko ponudim zgolj vidik cis osebe. Roman se mi zdi vsekakor pomemben z vidika reprezentativnosti: mladi, zlasti mlade trans osebe, takšne zgodbe potrebujejo. Žal pa z vidika same mladinske književnosti razen trans pripovedovalke roman ne ponudi nič novega in se naslanja na številne ustaljene ideje v mladinski književnosti: npr. t.i. insta love. Razvija se predvidljivo, vrhunec pride skoraj prepozno, saj je naenkrat potrebno precej na hitro pokrpati nastale luknje.

Pripoved je vendarle zelo informativna z vidika transspolnosti, saj Amanda skozi pripoved predstavi (in razbije) številne stereotipe, proces tranzicije, svoje psihološko stanje pred in po tranziciji ter ozavešča o tem, kako je transspolnost splošno sprejeta, kaj se trans oseb NE sprašuje in v razmislek ponudi nekaj razlogov, zakaj imajo trans osebe tako visoko umrljivost že v mladosti (nasilje in samomor). Knjiga in samo pisanje sta sicer solidna, vendar vseeno večkrat hodita na meji varnega – Amanda je konvencionalno lepa, suha in pass-a, torej izgleda kot cis oseba spola, s katerim se identificira. Knjiga je dobro izhodišče za vse, ki bi o transspolnosti želeli izvedeti več, in lahko služi kot primerna podlaga, na kateri gradite z nadaljnjim branjem drugih trans avtorjev.


ROXANE GAY,
HUNGER: A MEMOIR OF (MY) BODY

Knjigo sem predstavila v individualni objavi. Klikni tukaj.


The Honey-Don't List naslovnica

Vir: goodreads.com

CHRISTINA LAUREN,
THE HONEY-DON’T LIST

Avtorski duet Christina Lauren se je v romanci The Honey-Don’t List spustil v svet resničnostnih šovov, ki se ukvarjajo s prenavljanjem hiš in stanovanj ter notranjim oblikovanjem. V veliki večini so njuna dela romantične komedije (romcoms) v literarni obliki: malo smeha, malo romantike, ščepec erotike, nekaj solzavosti. Zdaj, ko mi je uspelo prebrati že nekaj njunih knjig, pa sem lahko prišla do sklepa, da večinoma sledita svoji preverjeni formuli. Njune romance so sproščujoče in zabavne, pritegnejo mojo pozornost do te mere, da z zanimanjem poslušam/berem, na koncu pa žal vsebino tudi kaj hitro pozabim (že imena glavnih oseb mi uidejo iz glave naslednji dan).

Glavni parček romance sta Carey in James. Carey že skoraj deset let dela za Rustyja in Melisso Tripp, poročen par, ki je zaslovel z notranjim oblikovanjem, oblikovanjem pohištva in si izboril status ameriških ljubljencev. Sprva je kot dijakinja delala v njuni majhni trgovinici v domačem mestu, nato pa postala Melissina osebna pomočnica in ju pospremila na poti do slave. James je inženir, ki je nekako pristal v vlogi Rustyjevega osebnega pomočnika, četudi mu je bila sprva obljubljena inženirska služba. Oba pomočnika se kmalu znajdeta pred gromozanskim problemom. Rustyja zalotita z drugo, to izdata Melissi, nastane kaos in Rusty zagrozi, da ne bo več sodeloval pri grajenju njune oblikovne znamke. Trippova sta tik pred izidom knjige (ironično je knjiga ravno o uspešnem zakonu in medsebojnih odnosih) in tik pred pričetkom predvajanja njune nove serije na Netflixu. Pomočnikoma tako naložijo nalogo, da ju spremljata na knjižni turneji po Ameriki in poskrbita, da parček ostane skupaj ter da javnost niti posumi ne o njunih zakonskih težavah. Lažje rečeno, kot storjeno, seveda.

Carey in James, ki se sicer ne razumeta najbolje, morata tako združiti moči, da njuna muhasta, slavna in bogata šefa še naprej ostaneta na videz zaljubljen parček, ki navdihuje svoje oboževalce in gledalce. No, medtem pa se zaljubita še sama (itak!). Romanca je sicer zanimiva, vendar precej generična. Od knjig (tudi romanc), ki se odvijajo znotraj precej specifičnega poklicnega sveta (npr. notranje oblikovanje v tem primeru), sicer vedno pričakujem tudi malo več vpogleda v sam poklic. Kako kaj poteka, se odvija, kako se v tem svetu dela. Ali sem preveč zahtevna? Tega tukajle ne dobimo oz. dobimo zgolj sem ter tja. Več pozornosti je namenjene snemanju resničnostne oddaje in knjižni turneji, vendar tudi to v manjši meri.

V romancah je seveda poudarek na medsebojnih odnosih in zaljubljanju. Opisovanje poklica v najmanjše detajle ni potrebno, vendar vseeno doda neko plast karakterizacije, zlasti če gre za romanco na delovnem mestu. Potem je delo kar bistven faktor pri zaljubljanju, kajne? Kadar te plasti kot bralka ne dobim, si mislim svoje: avtor si je izbral poljuben poklic, po možnosti rahlo neobičajen, da bo tudi lik neobičajen, kaj več raziskovanja pa ni opravil. No, tak vtis sem dobila tukaj. Avtorici je morda navdušil kakšen resničnosti šov z oblikovalci (Trippova me zelo spominjata na Chipa in Joanno Gaines iz Fixer Upperja), da sta ga porabili za idejo, kaj več raziskovanja pa potem ni bilo opravljenega. Neizkoriščen potencial torej.


Josh and Hazel's Guide to Not Dating naslovnica

Vir: goodreads.com

CHRISTINA LAUREN,
JOSH AND HAZEL’S GUIDE TO NOT DATING

Kjut in simpatično! Josh in Hazel nas učita, kako nezmenkariti ali kako zmenkariti lagodno in neobremenjeno, medtem ko tvoja resnična ljubezen sedi skupaj s tabo na skupinskem zmenku. Ta romanca mi je bila za odtenek bolj všeč od prejšnje, morda zato, ker ima tokrat glavna junakinja bolj zgrajeno osebnost, prav tako sta avtorici odstopili od nekaterih strukturnih konvencij v žanru: npr. tam nekje okrog 80-90 % knjige v romancah običajno sledi veliki bum. Par se razide, bosta le našla skupno pot, kako se bo končalo? V večini gre za šume v komunikaciji in, se opravičujem, če je to kvarnik, ampak v primeru Josha in Hazel se vsi problemi zgladijo z dobrim starim pogovorom. Hura! To je bilo prav osvežujoče.

Hazel je Josha spoznala v študijskih letih, ko mu je na zabavi pobruhala čevlje. Očarljivo, ja. Znova se srečata leta kasneje, ko je Josh uspešen fizioterapevt, Hazel pa osnovnošolska učiteljica. On je ravno iz spodletele zveze, ona je vedno za zabavo. Postaneta najboljša prijatelja (ja, kar čez noč, ker se Hazel tako odloči) in skupaj pričneta zmenkariti. On izbira njene zmenke, ona njegove, na zmenek odideta skupaj. Saj je jasno, da čustva sčasoma postanejo malce bolj zapletena in presežejo meje prijateljstva, kajne?

Pripoved je vselej napeta in zabavna ter dobro tempirana. V njunih delih sicer pogrešam bolje razvite stranske like, ki zame večkrat »naredijo« zgodbo. Stranski liki seveda so in so žanru primerno simpatični, vendar se pojavijo zgolj kadar je to nujno potrebno (npr. da podajo kakšen nasvet). Znova imamo precej malo vpogleda v druge vidike življenj osrednjih likov, fokus je izključno na romanci. In zato sem se po zaključku februarja odločila, da marec pričnem s poslušanjem avtorice nekaterih mojih najljubših romanc, kjer dobim vse, kar tukajle pogrešam (trenutno poslušam športno romanco Kulti Mariane Zapate, ki sem jo prvič brala pred leti). Vseeno vem, da se bom k Christini Lauren še vrnila: vendarle so njune knjige kratkočasne in zabavne in predstavljajo hitro dozo cukra, če jo rabiš.

0 komentarjev
2 všečkov
Prejšnji: Edward St Aubyn: Patrick MelroseNaslednji: Abeceda poezije: januar in februar

Podobni prispevki

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja