The Last Tale of the Flower Bride je prvi roman avtorice Roshani Chokshi, ki je namenjen starejšim bralcem – njena prejšnja dela so namreč vsa znotraj mladinske književnosti. Roman je modernizacija gotskega romana in navdih črpa predvsem iz Rebeke Daphne du Maurier. Avtorica se obenem poigrava z zgodbami, predvsem grško mitologijo in pravljicami bratov Grimm in Charlesa Perraulta (tistimi originalnim – krvavimi in krutimi).
V primerjavi z Rebeko sicer zamenja spole in skozi dva različna pripovedovalca skače med sedanjostjo in preteklostjo, ki slednjo ustrahuje in zasleduje. V pripoved vstopimo prek nepoimenovanega Ženina, ki je raziskovalec legend in mitov. V prestižnem hotelu čaka Indigo Maxwell-Casteñada, nesramno bogato dedinjo hotelske verige in številnih umetnin. Instantna kemija, burno razmerje, poroka in skupno predajanje zgodbam, sanjam in simbolom. Druga pripovedovalka je Azure, davno izginula najboljša prijateljica Indigo nas vrača v preteklost in opisuje njuno obsesivno prijateljstvo.
Zakaj je Azure izginila? Kaj je tako posebnega na družinskem dvorcu, kjer je Indigo odraščala? Zakaj se osebje tako nenavadno obnaša? Od kje izvira temperament Indigo? Zakaj Ženin o nekaterih zadevah ne sme spraševati? Kako se je ponesrečila njena slepa in na posteljo prikovana teta?
Gotsko, sapfično, polno halucinacij, senzualnosti in posuto z ljubeznijo do zgodb. Sama pripoved, struktura in razvoj zgodbe so mi bili glavna gonilna sila branja – avtorica zelo precizno pristopi do del iz katerih črpa, brez da bi se povsem naslanjala nanje. Moteč faktor je bil zame izredno cvetličen in poetičen slog. Zgodbo so zame potopile prenasičene metafore, t.i. “purple prose”. Roman bi vendarle priporočila oboževalcem Rebeke (in Jane Eyre), ter tistim, ki jih je navdušilo Nevidno življenje Addie LaRue.
