Napisala Barbara  /  05. januarja, 2023
Preberi prispevek

NAJLEPŠE OTROŠKE PRAZNIČNE KNJIGE

Že ptički na (zasneženih) vejah čivkajo, da imam neskončno rada božič in vse, kar spada zraven. In eden najpomembnejših delov, na katerega imam tudi najlepše otroške spomine, je branje ob okrašenem drevescu oziroma poslušanje babice, ko pripoveduje zgodbe.

Iz tistega časa so mi v spominu sicer bolj ostale babičine zgodbe o Miklavžu in parkljih, sumim da delno začinjene z resničnimi, še bolj pa z izmišljenimi podrobnostmi. Knjig, povezanih s praznično, božično vsebino se ne spomnim prav dobro, imam pa cel seznam takih, ki sem jih brala v času praznikov in bodo za vedno krasen spomin na moj najljubši čas v letu. Odkar sem mama, je ta čas še lepši, saj se je Iza nalezla mojega božičnega navdušenja in z mano pridno ustvarja, krasi, se uči družinskih tradicij, povezanih z decembrskimi prazniki, ob večerih pa na kavč privlečeva vse najine zimske slikanice ter si dava duška. Še posebej za božič.

In ker sem poleg otroškega navdušenja nad prazniki ohranila tudi dobršno mero radovednosti, sem o najlepših zimskih in prazničnih otroških knjigah povprašala še knjižne prijateljice – knjižne blogerke, ustvarjalke knjižnih IG vsebin ali preprosto navdušenke nad branjem. Tako vas v duhu prve letošnje adventne nedelje v nadaljevanju čakajo njihovi predlogi, ki lahko v prihajajoče decembrske dni vnesejo še par dodatnih iskric veselja, dobite pa lahko tudi kakšno idejo za branje, aktivnost pri pripravi adventnih koledarjev ali za darilo.

Urška, @booknjiga, predlaga, da v roke vzamete prekrasno Sneženo sestro (Maja Lunde), ki jo je sama lani okronala z nazivom najlepša božična knjiga leta 2021. Izšla je pri založbi Grafenauer (2021).

To je božična knjiga, ki vam bo v 24 poglavjih na obraz pričarala nasmeh, začudenje, žalost, srečo in ljubezen. Čeprav je zgodba malce žalostna, je izjemno življenjska in čarobna. Predlagam, da jo preberite en dan pred božičem. V zgodbi spoznamo Juliana, ki je imel starejšo sestrico Juni, ki je ni več.

Odkar je izgubil sestro, je Julian nežen in vase zaprt fant; ima prijatelja in sošolca Jona. Vendar nič več ni enako, ne družita se več tako kot prej, nič več ni veselo. Potem pa spozna Hedvig. Svojo novo prijateljico. S katero skupaj pijeta vroč kakav s smetano, jesta ingverjeve piškote, ki mu pripravi zajtrk in naredita snežaka – ki dobi obliko deklice – snežene sestre. Ona v njegovo življenje spet prinese svetlobo in toplino. Njena hiša je vzor praznične okrašenosti, vendar mu je vseeno nekaj čudno. Enkrat, ko se po hiši igrata skrivalnice, se mu nekaj zazdi drugače. In Hedvig, kakšno življenja polno bitje je to, z njenimi rdečimi kodrastimi lasmi in nasmehom do ušes in usti, ki nikoli ne nehajo govoriti. Razen enkrat. Zakaj Hedvig neha govoriti boste izvedeli le, če boste knjigo tudi prebrali.

Urška je o knjigi že pisala na svojem blogu


Ajda, @ajda_naklada, predlaga, da se skupaj s Palčičem (Julia Donaldson) podate na razburljivo pustolovščino. Palčiča je izdala založba Mladinska knjiga (2018).

Julia Donaldson je vsekakor avtorica, ki je izredno priljubljena tako med otroki kot tudi med nami odraslimi, ki otrokom njene knjige z veseljem prebiramo. Vsaka od njih ima namreč dobršno mero humorja in nauk, ki otroke uči o odnosih in svetu okrog nas. Ko je slikanica opremljena s prepoznavnimi ilustracijami Axla Schefferja je uspeh zagotovljen. In Palčič ima vse našteto.

Knjiga je najprej pod naslovom Hlodko izšla pri Učilih, v novem prevodu Palčič pa pri Mladinski knjigi. Meni osebno sta enako všeč obe verziji, vzljubili pa boste najbrž tisto, s katero se boste srečali najprej.

Zgodba govori o Palčiču, ki v drevesu živi s svojo družino. Nekega dne ga zamenjajo za navadno palico in tako potuje iz rok v roke otrok, pobere ga pes, odnese ga reka … Palčič se odpravi na vznemirljivo potovanje, ki traja skozi celo leto in vse letne čase, dokler mu na koncu sam Božiček ne pomaga prit nazaj domov, v drevesno duplino k svojo družini.

Čeprav se zgodba ne odvija zgolj v času božiča, je največji poudarek na pomenu družine in tega, da smo skupaj z ljudmi, ki jih imamo radi. Mar ni to bistvo praznikov?


S pomočjo Nikinega, @nika_dolenc, predloga lahko z otroki ugibate, Kam skriti leva za božič (Helen Stephens). Knjiga je izšla pri založbi Morfem (2018).

Ne bi ravno pričakovali, da ima mala punčka leva za hišnega ljubljenčka, ne? Kam skriti leva za božič je simpatična zgodba o Iris in njenem levu.

Vsi skupaj se pripravljajo na izlet, ko jima starši povedo, da lev ne more z njimi na obisk k tetki. S težkim srcem se poslovita in močno stisneta v objem.  Žalostna in zaskrbljena Iris celo pot na vlaku premišljuje o levu, ki je ostal sam doma. Ne ve, da jim je skrivaj sledil in smuknil na vlak. Prijetno pozibavanje ga hitro uspava, tako da prespi izstopno postajo ter se zmeden zbudi na praznem vlaku.

Kako bo našel pot nazaj? Počasi se odpravi po zasneženih tirnicah in po dolgi hoji prispe do mesta. Na mestnem trgu zagleda vesele kolednike, ki prepevajo božične pesmi in z največjim veseljem se jim pridruži. Žal pa njegovo petje ni slišati kot prijetna melodija, ampak kot glasno rjovenje, ki prestraši ljudi, da začnejo vanj metati snežne kepe kar prestraši njega, zato začne bežati.

Bo našel Iris?

Zelo všečne ilustracije in zgodba za prijetno decembrsko branje.


Valentina, @maleglaviceberejo, priporoča, da skupaj z otroki (ali sami) odkrijete Medvedjo skrivnost (Bruno Hächler). Knjigo je izdala založba Kres (2000).

V otroštvu ima večina otrok svojo najljubšo igračo, ki ga spremlja povsod, z njim deli lepe in manj lepe trenutke, zvečer pa se z njim potopi v tople sanje. Kasneje na njih malo pozabimo, a še vedno na nas budno pazijo s kakšne police in prepričana sem, da nam bodo pomagale, ko jih bomo potrebovali.

Medvedja skrivnost govori o ljubezni, toplini, osamljenosti, pravem pomenu božiča, je pa tudi dokaz, da igrače odhitijo na pomoč, ko začutijo, da jih potrebujemo. Medvedki se namreč odločijo, da bodo odšli v domove in ljudi opomnili, da je na božič mnogo bolj pomembna čarovnija in toplina in ne toliko božična darila, ki jih pričakajo na božično jutro. Zato smuknejo s polic, izložb in omar, se napotijo naravnost v domove pod božična drevesca, odvijejo čisto vsa darila, v ovojni papir pa zavijejo le majhne listke in potem hitro izginejo v noč. Ampak ti listki so najlepša darila, ki so jih lahko prejeli, saj se ravno zaradi njih vsa vas poveže, nihče ne ostane sam, izza oken pa se slišita smeh, glasba in iskreno voščilo »Vesel božič vsem skupaj!«


Puhasti Niko, Božičkov maček (Lucy Rowland) je predlog Teje, @glas.vrstic, pisan v verzih. Za izdajo prekrasne slikanice je poskrbela založb Morfem (2021), prepesnil pa jo je Milan Dekleva.

Puhasti Niko je Božičkov maček, ki vsako leto komaj čaka na božični večer, 24. december, da se bo z Božičkom podal na pot okoli sveta in pomagal otrokom razdeliti darila. A kaj ko je njegova šibka točka spanje. Zelo rad bi pomagal, a vedno vse prespi. Tudi tokrat se zbudi prepozno, a vendar letos to ni tako slabo. Niko po zabavnem spletu okoliščin reši darila pred roparjema in tako omogoči otrokom vesel božič.

Slikanica je pisana v verzu, kar jo po mojem mnenju naredi še bolj zabavno. Sama jo vedno znova rada preberem otrokom, vsi skupaj pa poleg hudomušnega besedila uživamo ob izredno lepih ilustracijah Paule Bowles. Otrokom pričara božično vzdušje, poleg tega pa jim da vedeti, da je dobro pomagati, krasti prepovedano in zares priročno imeti budilko pri roki.

O knjigi je pisala tudi Ajda, @ajda_naklada, na svojem blogu, v rubriki Knjigozavri.


Barbara, @sassybookchic, vas vabi v družbo dveh pujskov, junakov zgodbe Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo (Ida Mlakar Črnič). Knjigo je izdala založba Didakta (2020).

Slikanica govori o dveh pujskih, ki v prazničnih dneh delita srečo med ljudi. Lani sta jo lovila, predlani sta jo delila z veliko žlico, letos pa se je Bibi odločila, da jo bosta sipala.

Bibi ima za deljenje sreče poseben cekar, vendar Gusti ne deli njenega navdušenja in se mu v tem mrazu ne mudi od doma. Toda Bibi je neomajna. Toplo se oblečeta in se kljub mrazu ter pozni uri odpravita ven. Pot ju vodi skozi gozd, kjer Gustija spreletavajo misli o prežečem volku.

Ko s cekarjem prispeta do zmrznjene mlake, Gustiju spodrsne, cekar mu zleti iz rok v zrak, iz njega pa prične padati mehka in čista sreča. Takoj za tem iz hiš vrešče pritečejo razigrani otroci, se začnejo stegovati proti tisočim snežinkam, ki padajo z neba, in jih loviti. Bibi in Gusti pa se zadovoljno odgugata domov.

Slikanica je primerna za malo večje malčke, vendar bi jo priporočila vsem. Na izviren način nas opomni, kako malo je potrebno, da nekomu narišemo nasmešek na obraz in osrečimo. Misel, ki je v današnjih časih in prihajajočih praznikih še kako potrebna. Slikanico dopolnjujejo čudovite ilustracije, ki dodatno pričarajo zimsko radost celotne zgodbe. Kljub temu, da moj sin sporočila zgodbe še ni mogel razumeti, sta mu bila dva pujska neizmerno všeč, posebej pa sem se vedno mogla ustaviti ob ilustracijah zasnežene pokrajine.

Knjiga je prejela nagrado Zlata hruška, za najboljšo knjigo po izboru centra za mladinsko književnost pri MKLJ, bila nominirana za Izvirno slovensko slikanico 2011, za nagrado Kristine Brenkove in je prejela priznanje Izvirna slovenska slikanica. Prav v mesecu decembru pa poteka v Slovenskem narodnem gledališču dramska uprizoritev, ki bo osrečila, kot je to uspelo Bibi in Gustiju, marsikaterega malčka.


Hišnikov dan (Branka Jurca) je predlog Tanje, @knjiznimacek, ki prikliče nostalgične spomine. Knjiga je leta 1961 izšla pri založbi Mladinska knjiga. To je zapisala o njej:

Meni ljuba zimska slikanica iz časa mojega otroštva, ki je bila napisana že veliko let prej, je Hišnikov dan Branke Jurca. Kako se spomnim krega s sestro, ali je knjiga njena ali moja! (Njena je bila.)

Še danes rada posežem po zgodbah, ki se dogajajo na zimski dan, ena mojih priljubljenih je Let it snow, (v slovenskem prevodu Zima zima bela). Zame, Primorko, ki ni videla snega do svojega 5. leta – in še takrat ko ga je, je hotela zbežati z njega – je bila verjetno zgodba o takem dnevu enako pravljična kot zgodba o Snežni kraljici ali Narniji.

V tej zgodbi pa ni princesk, samo otroci so. Kaj se je zgodilo? Hišnik je zaspal, učilnice zjutraj niso bile ogrete, da bi se učenci v njih lahko udobno učili, pa so si izborili dan zunaj, preživet na snegu. In tudi tako je prav. Včasih mora biti tudi športni dan. Ves dan je bilo potrebno, da se je učilnica ogrela, zunaj je moralo biti precej hladno, ker je zapadlo toliko snega, pa vendar je zgodba tako prijetno napisana, da si lahko predstavljaš žareče otroške obraze in ti pravzaprav postane toplo.


Julia, @noranaknjige, ob njegovi stoletnici v branje predlaga Baržunastega zajčka (Margery Williams Bianco). Knjiga je izšla pri založbi Eno (2007).

Bi verjeli, da Baržunasti zajček letos praznuje stoletnico? Avtorico so po koncu prve svetovne vojne navdihnili otroci, ki so se še vedno igrali tako nedolžno kot prej in z veliko domišljije.

Zgodba govori o dečku, ki na božični večer v dar prejme baržunastega zajčka, na katerega pa kaj hitro pozabi. Navdušujejo ga namreč modernejše igrače in nad njim se zmrdujejo vse tiste bolj ‘prestižne’, ki niso tako staromodne (denimo tiste, ki jih naviješ).

A čarovnija otroške sobe je čudovita. Ko zajček vpraša Krznenega konjička: »Kaj pomeni RESNIČEN?« mu ta odvrne: »Resničen nima zveze s tem, kako si narejen.« Misel na to, da bi postal resničen, zajčka navduši. Ko deček zboli za škrlatinko, je prav Baržunasti zajček tisti, ki ga najbolj tolaži in mu je v največjo uteho. Bo s tem zajček naposled postal resničen? In kaj je sploh tisto, kar nas dela resnične? Se moramo zato odpreti, na ogled postaviti svoje razpoke in postati ranljivi? Ali pa je dovolj le želja?


Nikin, @cokina_103, predlog je vsem dobro poznana božična klasika A Christmas Carol Charlesa Dickensa (prvič izšla pri založbi Chapman & Hall, 19. decembra 1843).

Prihaja adventni čas, čas, pričakovanja božiča, topline, trenutkov, ki jih najraje preživljamo s svojimi najdražjimi, v družini ali s prijatelji, in se spominjamo na pretekle božične praznike v našem otroštvu, ko so nam starši ter dedki in babice  pred velikim kaminom in bogato okrašeno jelko, pripovedovali božične zgodbe. Iz svojega otroštva se spominjam, da sem zelo rada prebirala in poslušala zgodbe, ki so ovrednotile vrline dobrote, pomoči šibkejšim in ljudem v stiski. Med svoje najljubše pravljice, ki so mi takrat bile pri srcu, bi seveda uvrstila tudi Dickensovo A Christmas Carol, v kateri Scrooge, ki je po naravi oderuh in ne pomaga rad drugim, na koncu zgodbe spremeni svoja neprijazna skopuška dejanja in postane dobrosrčen, ko pomaga hudo bolnemu otroku preminulega prijatelja Marleya.

Dickens otrokom, pa tudi odraslim, s svojo božično fabulo ponuja pomemben nauk, da je v življenju lepo in pomembno pomagati drugim in svojim najbližjim. Dobra dejanja ogrejejo srca vseh, srce tistega, ki dobro dejanje stori ter srce tistega, ki je deležen tega dejanja. Toplo jo priporočam!


Božič v hrupni vasi, zimzelena izpod peresa Astrid Lindgren, je predlog Ane, @mamainljubljana. Knjiga je izšla pri založbi Rotis (1993), Ana pa je o njej je zapisala:

Božič v hrupni vasi je zame ena izmed najboljših ter zimzelenih prazničnih otroških knjig, ker je bila ena izmed tistih, ki sem jih kot otrok rada prebirala vsak december in še kdaj vmes. Zakaj?

Ker nam v njej ena izmed najbolj znanih pisateljic za otroke, Astrid Lindgren ter čudovite ilustracije Ilon Wikland (ki je ilustrirala tudi njene Mio, moj Mio, Ronjo, razbojniško hči ter Brata levjesrčna) v tej pripovedi poudarijo tisto najlepše, božično, skupno vsem, ki ga praznujemo tako ali drugače:

tradicijo,
skupnost,
čarobnost.

“V noči pred božičnim večerom hodimo od domačije do domačije in pod oknom vsake hiše pojemo stare božične pesmi. 

Iz snežnih kep zgradimo sneženo svetilko, da se prižgana sveča sveti skozi špranje.

Okrasimo drevesce in ko grem spat, me zelo skrbi. Toliko je še treba postoriti, pomislim.”

Čeprav se v zgodbi ne zgodi nič dramatičnega, mi je bila kot majhni punčki izredno všeč (tudi zaradi istoimenske glavne junakinje). Dogajanje je ravno zaradi tega preprostega in včasih preobširnega pripravljanja na praznika in vseh vsakodnevnih pripetljajev v družini in med prijatelji tako brezčasno in domače.

“Veš, kaj mi je tako všeč?” reče Lars. “Rad se peljem s sanmi in si svetim z baklo.”

“Jaz ti bom povedal, kaj je meni všeč,” reče Bo. “Všeč mi je cingljanje zvončkov na saneh in tudi vonj po konju. “Uganita, kaj imam pa jaz rada?” rečem jaz. “Rada imam praznike,” rečem tiho.

“Vsak ima rad božič,” konča Bo pogovor na saneh. “Vse je tako lepo in božično. Želim si, da bi bilo vedno tako,”  reče Ana tiho.


Moj predlog pa je še čisto sveža slikanica Male rdeče sani (Erin Gündelsberger) s prekrasnimi ilustracijami, ki je izšla pri založbi Hiša knjig (2022). 

Male rdeče sani so še mlade in ne tako hitre sani, ki v prodajalni sanjajo velike sanje. Da bi nekoč postale Božičkove sani. Vsi jim govorijo, da se jim te sanje ne bodo nikoli uresničile, one pa se ne dajo prepričati.

Ko se je začne zima, se lepega dne v upanju, da si uresničijo hrepenečo željo, odpravijo na Severni pol, iskat Božička. A pot na sever je dolga in težka in malim rdečim sanem tudi s pomočjo Vlaka in Rumenega poltovornjaka ne uspe. Vmes se zgodi še snežni vihar in sani ostanejo same. Preden jih deklica odpelje domov, še cel dan po hribu gor in dol vozijo vesele otroke in jim rišejo nasmehe na obraz.

In ko se na božični dan prebudijo in niso nič bližje Božičku in uresničitvi sanj, se nekaj zgodi … Nekaj, kar nam daje vedeti, da ne smemo nikoli nehati sanjati. In da so vmesne postaje na poti do cilja le priložnosti za nove dogodivščine in čudovita poznanstva.

Najlepše božično darilo je spoznanje, kaj vse že imamo.


Spodaj pa najdete še nekaj drugi naslovov, s katerimi si lahko obogatite praznična branja:
  • An Leysen, Hrestač (Morfem)
  • Armelle Modéré, Prevelik pulover (Hiša knjig)
  • Chris Van Allsburg, Polarni vlak (Kres)
  • Rebecca Harry, Iščemo hiško za božično miško (Morfem)
  • Paul Bright, Božič tečnega jazbeca (Morfem)
  • Helena Kraljič, Trije dobri možje in ljubezen (Morfem)
  • Rebecca Harry, Snežkino božično darilo (Morfem)
  • Rebecca Harry, Snežkina božična želja (Morfem)
  • Kadri Lepp, O mišku, ki ni imel sani (KUD Sodobnost)
  • Apryl Stott, Pokloni prijaznost in žarek luči (Sanje)
  • Kestutis Kasparavicius, Medvedovanje (KUD Sodobnost)
  • Kestutis Kasparavicius, Božič, božič (KUD Sodobnost)
  • Petra Bergant, Božično darilo za jelenčka Rudija (Biberbav)
  • Kristjan Veber, Košček mojega srca (Zavod za varno igrio)
  • Tom Percival, Nevidni (Zala)
  • Sam Usher, Sneg (Zala)
  • Colleen Monroe, Želim si postati božično drevo (Skrivnost)
  • Ruth Wirelockx, Božično drevesce (Hart)
  • Mauri Kunnas, 12 daril za Božička (Mladinska knjiga)
  • Katy Hudson, Zimski dremež (Hiša knjig)
  • David Melling, Vesel božič, Oliver (Morfem)
  • Aleksandra Pinterič, Hanina božična želja (Pozitivna moč)
  • J. K. Rowling, Božični pujs (Mladinska knjiga)
  • Chiara Cioni, Čarobna božična dogodivščina (Hiša knjig)
  • Miklavževi čeveljci (Hiša knjig)

Še dva seznama, Knjigozavri: Praznično branje za najmlajše in Knjigozavri: Knjige o svetem Miklavžu, pa najdete na Ajdinem blogu Ajda naklada.

Če ste tudi vi pisali o kakšni otroški praznični knjigi, mi pošljite povezavo, jo bom dodala v objavo.

Najlepša hvala vsem, ki ste pripravile predloge.

 

0 komentarjev
7 všečkov
Prejšnji: Bralni klub: Queenie (Candice Carty-Williams)Naslednji: Poetični bingo

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja