Darko Tuševljaković: Vrzel

Vrzel (Darko Tuševljaković) je pretresljiv roman o Srbiji na prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje. Roman Vrzel je izšel letos pri Sodobnosti, v Srbiji pa je bil izdan leta 2016 pod naslovom Jaz. Na platnici je opisan kot roman o mladih, ki so razpeti med bivanjem v domovini in odhodom v tujini, ter starejših, ki so prežeti z nostalgijo in obsedeni z bojem proti času, ki jih prehiteva. Bolj kot to je roman zgodba o ljudeh, njihovih težavah in vrzelih, ki med njimi nastajajo.

Od Beograda do Kragujevca pa do počitnic v Grčiji

Roman je razdeljen na dva dela, ki sta vsebinsko precej različna. Govorita o članih iste družine. Pred nas v prvem delu prinese Bogdana in Radico, srbski par, ki počitnice preživljata v Grčiji. Radica je vztrajala pri tem, Bogdan pa nad celotno izkušnjo ni preveč navdušen. Grki se mu zdijo zoprni. Ne mara dejstva, da je vse pripravljeno za Angleže in da so Srbi prepoznani kot drugorazredni turisti. V apartmaju trpi. Kakšne vrste apartma ima sekalnik za jajca, nima pa kozice?

Skozi vsakodnevno dogajanje spoznamo njun odnos in preteklost. Medtem ko dneve preživljata v vroči Grčiji, nam hitro postane jasno, da ni vse v redu. Bogdan nosi posledice življenja v vojski. Radica se trudi po svoje. Na prvi pogled nenavaden par iz sosednjega apartmaja pa je vse preveč navdušen nad tem, da bi se družili, in prepreke samo še poglobi.

Drugi del romana pred nas prinese Damirja, ki je njun sin. Spremljamo ga skozi del njegovih študijskih pustolovščin v Kragujevcu. Študiral je pravo, pa se je potem prepisal na angleščino. Počuti se ujetega in tisto, kar je na njem drugačno, nikoli ni povsem poimenovano. Spremljamo odnos, ki ga zgradi z Davidom, ter njegov spektakularni propad. Damir nas ponese tudi v ‘sedanjost’, ko sta se starša vrnila iz Grčije, in ponudi uvid v zaključek dogajanja, ki smo ga spremljali v prvem delu.

Kje je vrzel iz naslova romana?

Čeprav mi to ob branju ni bilo povsem jasno, je odgovor na to v resnici preprost. Naslovna vrzel ni samo ena, vrzeli so v romanu vsepovsod. Med družinskimi člani, preteklostjo in prihodnostjo, sedanjostjo ter vsem vmes. Vrzel obstaja skoraj kot posebna oseba, ki subtilno spremlja dogajanje in se v vsej svoji veličini razkrije šele na koncu.

Roman sicer ni pretirano dolg (176 strani), ampak s seboj prinese veliko vprašanj in načne pomembne teme.

Kaj se zgodi s človekom, ki praktično svoje celo življenje dela v vojski? Kakšen je vpliv dolgotrajnega nasilja? Kako na nas vpliva izguba? Nas dogodki, ki so se zgodili pred našim rojstvom, lahko zaznamujejo?

Torej?

Roman priporočam v branje. Dobila sem ga kot recenzijski izvod (moj prvi!), ker mi je bil všeč roman V časih pojemajoče svetlobe (Ruge), ki je prav tako izšel v zbirki Horizont. Opis romana me je pritegnil, še preden je Vrzel nepričakovano pristala v mojem nabiralniku. Tuševljakovića odlikuje dober stil pisanja, ki naslika zanimive osebe z vsemi njihovimi pomanjkljivostmi. Zelo ljub mi je bil drugi del romana, ker me je po svoje spomnil na romane tipa dark academia – ker je dogajanje postavljeno v univerzitetno okolje in raziskuje tam spletena prijateljstva. Morda se ne tako zelo osredotoča na doseganje nekih akademskih uspehov, kljub temu pa s seboj prinaša vzdušje, ki je temačno in na točkah zadušljivo. Damir se znajde v svetu, ki ga vsaj nekaj mesecev precej obvladuje figura vzvišenega, odmaknjenega in čudaškega sošolca. Ta pa je pripravljen iti zelo daleč, da bi dosegel cilj, ki ga sam pri sebi vidi kot plemenitega.

V obeh delih knjige je zelo prisotno nasilje, ki krpa vrzel med njima. Dotika se tudi problemov življenja v svetu, ki se hitro spreminja in kjer mladi težko nadejo priložnost ter so se prisiljeni soočiti z vrzeljo (ha!) med bivanjem doma in odhodom v tujino.

Roman je na platnici opisan kot osupljiva zgodba o tem, kako se spopasti s prelomnimi zgodovinskimi dogodki, ne da bi se odrekli svoji drugačnosti. Morda to ni opis, ki bi ga izbrala sama, prav tako se mi ne zdi, da roman kaj pretirano razrešuje družinske drame, se pa s tem zagotovo ukvarja. Bralcu dopusti priložnost, da si zaključke vleče sam. Všeč mi je bilo, da ni nič preveč servirano, temveč zahteva precej pozornega bralca, ki ga nagradi z vedno novimi ugotovitvami.

O avtorju

Darko Tuševljaković je pisatelj in prevajalec. Več njegovih knjig je bilo v ožjem izboru za nekatere najpomembnejše književne nagrade v Srbiji. Je dobitnik nagrade za najboljšo novelo »Lazar Komarčić« leta 2004. Za roman Vrzel pa je leta 2017 prejel Evropsko nagrado za književnost.

Celoten opis vsebine romana pa si lahko preberete na spletni strani založbe Sodobnost.