To je knjiga je slikanica. Nalašč nisem napisala otroška, saj se bo v njej našel tudi marsikateri odrasel, mladostnik pa sploh. Njen avtor je ameriški ilustrator Lane Smith, ki je ilustriral obsežen nabor knjig drugih avtorjev, med njimi tudi Roalda Dahla in Georgea Saundersa, sam pa jih je, z besedilom in likovno podobo, ustvaril šestnajst.
Leta 2012 je bila slikanica razglašena za najboljšo slikanico Goodreadsa, kot slikanica leta pa je bila razglašena tudi pri časopisih Publishers Weekly, New York Times in Boston Globe. Dolgih devet let smo v Sloveniji potrebovali za prevod, ki je delo Aleksandre Kocmut, ravno pravi čas, ko smo podvrženi prekomerni izpostavljenosti digitalnega iz vseh smeri, pa so jo v svet poslali pri založbi Modrijan.
Osel, opica in miš
Glavna junaka sta osel in opica, ki sedita vsak v svojem naslanjaču. Osel se ukvarja s svojim računalnikom/tablico, opica pa ima v rokah – knjigo. In bere. Osel, ki se očitno dolgočasi, saj s svojo napravico česa pametnega nima več početi, vpraša opico: »Kaj pa imaš?« »Knjigo,« je odgovor, vendar se osel pri tem ne ustavi.
Opico sprašuje vse mogoče o knjigi – če lahko po njej drsa, če ima knjiga geslo, kaj vse lahko z njo počne in podobno. Moti jo tako dolgo, dokler mu opica, že malo nejevoljna, ne prepusti svoje knjige. Osel se čisto zatopi v branje in še po več urah opici ne vrne knjige. Opici ne preostane drugega, kot da se odpravi v knjižnico iskat drugo knjigo. V slikanici nastopa tudi miš, a njene vloge vam ne izdam, preverite sami. Midve z Izo sva ravno zaradi nje in zadnjega stavka slikanico prebrali trikrat zapored, ko sva jo dobili.
Ob izidu knjige
Pri Modrijanu so zapisali takole: “Slikanica Lana Smitha je bila ena najbolj opaženih otroških knjig leta 2010 v Združenih državah Amerike. Branje z zaslonov je bilo takrat med Američani že močno razširjeno in prvi, ki so začeli svariti pred pretirano rabo elektronskih naprav ter bralce spodbujati, naj večkrat vzamejo v roke »pravo« knjigo, so bili prav avtorji otroških knjig.” Sama pa dodajam, da je v Slovenijo slikanica prišla ravno v času, ko zaradi trenutne korona situacije še več časa prebijemo pred zasloni računalnikov, tablic, pametnih telefonom in televizijskih sprejemnikov. In nas opominja, da so knjige resnično rešiteljice. In da se lahko z njimi zabavamo še bolj kot z vsemi omenjenimi napravami. Pa še kablov, polnilcev in internetne povezave ne potrebujejo.
Na spletni strani založbe je zapisano: »Slikanico To je knjiga posebej toplo priporočamo tudi staršem. Bodite Smithova »opica«, postanite zgled osličkom, da se bodo raje kot v svoje napravice, ki piskajo in se bliskajo, potopili v dobro knjigo – slikanico, strip, zgodbe, roman …«
Sama se tem napotkom pridružujem in v spomin se mi prikrade ilustracija, na kateri na klopi sedita dva otroka s svojima mamicama. En otrok gleda v telefon, drugi bere knjigo. Mama otroka, ki gleda v telefon, vpraša mamo otroka, ki bere, kako ga je v to prepričala. Odgovora ni, je pa slika zelo nazorna. Mama otroka, ki bere, tudi sama v rokah drži knjigo. In mama otroka, ki gleda v telefon, drži v rokah – ja, uganili ste – telefon! Saj veste, zgledi vlečejo, in kar otrok vidi, to otrok dela. Zatorej, berite (več)!
—
Pripis: Ko boste prebrali najmanj 30 strani katerekoli knjige, si lahko pogledate še angleški napovednik za knjigo, ki je bil objavljen pred prvim izidom slikanice.
