Roshani Chokshi - The Last Tale of the Flower Bride (naslovnica) Gael Faye - Mala dežela (naslovnica)
Napisala Sandra  /  05. februarja, 2024
Preberi prispevek

#61: Izak Ban

Izak Ban je od začetka osnovne šole sodeloval na več otroških pesniških natečajih, predvsem na Mladi Vilenici, lokalnih šolskih natečajih in kasneje tudi na obeh Pesniških olimpijadah, tako tisti za osnovnošolce kot tisti za dijake in študente. Ob prvem sodelovanju na 4. Mladi pesniški olimpijadi v osmem razredu je odnesel prvo nagrado. V istem obdobju so njegovo pesniško delovanje prepoznali v Društvu Vilenica, zato mu je predsednica društva Tinkara Kovač dodelila mesto v strokovni žiriji natečajev Mlade Vilenice.

Ob vstopu v srednjo šolo je začel resneje ustvarjati in dela zbirati v neko smiselno celoto. S pomočjo profesorjev, ki so ga podpirali pri njeovem ustvarjanju, mu pomagali zbirati in popravljati dela, je tako v četrtem letniku izdal prvo pesniško zbirko, poimenovano Stereogrami, ki je že na voljo za izposojo v NUK-u ter treh drugih knjižnicah. Trenutno pa piše novi nabor, ki bo, tako upa, vodil do njegovega naslednjega projekta, o katerem trenutno ostaja skrivnosten.

Zmaga na 4. Mladi pesniški olimpijadi v osmem razredu (Dravograd, 2014).
(foto: arhiv Pesniške olimpijade)

Kdo je Izak – v desetih besedah:

Nekdo, ki ustvarja in hoče, da drugi to tudi vidijo.

Če te nenapovedano obiščemo doma v sredo zjutraj ob pol osmih – kaj počneš in kdo ti dela družbo oz. kaj te obdaja?

Jaz verjetno sedim za klavirjem, medtem ko muc leži na pedalih, ki jih trenutno ne potrebujem, kuža pa direktno pod najglasnejšim delom klavirja. (Tako je vsako jutro, ne le ob sredah.)

Kako se odvija tvoj dan, ko je na vrsti pisanje?

Dan mora biti karseda običajen in rutinski, nič drugačen od drugih. Po ideji, ki se pojavi na najbolj praktičnih krajih, kot so vlak, wc, hodnik ali pločnik, jo ujamem v največ nekaj besedah na papir. Ko se zvečer vrnem domov, ji posvetim več časa, lahko tudi po nekaj ur. Če mi izdelek ni všeč, idejo ohranim le v skici, v nasprotnem primeru jo obdelujem do dneva, ko je nekje objavljena. (In še potem jo hočem spreminjati.)

Če bi lahko bil kdorkoli, bi bil še zmeraj (tudi) pesnik?

V vsakem primeru umetnik. Bodisi vizualni, literarni ali verbalni ustvarjalec. Za to živim.

Kdo iz pisateljskega sveta te navdihuje in zakaj?

Kar me trenutno najbolj navdihuje, sta Ibsenovo vizionarstvo in naprednjaštvo ter Cankarjeva brezčasnost. Oba imata lastnosti nečesa višjega, malone preroškega. Cilj vsake umetnosti je seveda preživeti tok časa in nadživeti umetnika, ki jo je ustvaril. Trenutno je zato njima posvečena moja pozornosti.

Glasba, film, predstava/razstava in knjiga, ki te je prevzela v zadnjega pol leta?

Bach bo vedno prva izbira, kar se tiče glasbe. Film, ki me je nedavno navdušil in katerega novelo sem si obljubil kmalu prebrati, je Clockwork Orange (Peklenska pomaranča), režiran s strani Stanleya Kubricka, adaptiran po Anthony Burgessu. Knjiga, s katero trenutno preživljam popoldneve, je literarna teorija Zorana Pevca, imenovana Kako napisati pesem? (vprašanje ali odgovor). Zelo je poglobljena tako v teoretični kot tudi v praktični del pesnikovega ustvarjanja.

Član strokovne žirije Mlade Vilenice (2017).
(foto: Mediaspeed)

Ko imaš dovolj vsega, kam pobegneš?

V gozdove. Teh zaenkrat pri meni ne zmanjkuje.

Imaš kakšno grdo razvado? Katero?

Po dosežku ali preskoku ovire rad počivam na lovorikah … Včasih malce preveč. 🙂

H kateri knjigi se vedno znova vračaš?

Določena dramska dela moram znova in znova prebirati, da si naslikam predstavo po svoje. Nazadnje je bil to Cankar, pred tem pa tudi Jančar ter Grum.

Tvoj predlog, koga moram nujno predstaviti v rubriki #knjižnicaliteratov in zakaj.

Če šteje vsak mladi ustvarjalec (ne nujno literat), je ilustrator Patrik Komljenović odlična izbira.


V dvojni vlogi na Pesniški olimpijadi  – kot udeleženec in kot glasbeni gost (Dravograd, 2019).
(foto: arhiv Pesniške olimpijade)

IZAKOVA POEZIJA

Futurizem

trupla moja predraga trupla
mar vam ni bila udobna ječa
neumnosti in bedarije ki rodijo
nesrečo in golazen ker ko sem
nazadnje pogledal ven sem videl
samo vesele obraze in smeh ter
otroke preko kolebnic in ristancev
sedaj pa je ura že sedem
in vsi jejo zadnjo večerjo doma
kot mrtveci mlajše generacije
in govorijo staršem da se niso mogli
vrniti prej iz šole zaradi
popoldanskih obveznosti
na primer zajebancije
običajne konzumacije
ter seveda socializacije
kakor pač funkcionirajo mali in
pozabili so na gnila trupla v hišah
saj tako je tudi prav
hiše in trupla bodo zgnili
oni naj se igrajo naprej
na zelenicah kompostiranih staršev

Brezčasje

v luni sem našel odgovore
na tista glavna vprašanja
kaj je življenje in zakaj nas On ne sliši

odkril sem veliko malih lunic na luni
nevidnih pikic in napak v zaledenelih
kraterjih pajčevinastih vzorcev

luna ostaja beli in njeni kraterji sivi
morja ostajajo modra in oceani modrejši
jaz pa ostajam in ostajam in ostajam in

III

Če je matematika jezik narave,
globalno segrevanje sploh ni slabo.
Na črno platno naroda
rišem z magnezijem.

Kašljam.
Otresena črnina dviguje preveč prahu

S spužvo namakano v kis bo treba
uničiti sledove krede.

Viva Akademia!

… kujoni

(Naslovna fotografija prispevka: Izdaja pesniškega prvenca Stereogrami, 2020, osebni arhiv.)

0 komentarjev
15 všečkov
Prejšnji: Knjižna priporočila: Bodite v cvetju!Naslednji: Lane Smith: To je knjiga

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja