Roshani Chokshi - The Last Tale of the Flower Bride (naslovnica) Gael Faye - Mala dežela (naslovnica)
Napisala Sandra  /  05. februarja, 2024
Preberi prispevek

Pokaži svoje prave barve!

Zimski bingo 2021 vključuje kvadratek ‘barvna paleta’, ki vam v bralni izziv postavlja knjige, ki v svojih naslovih vsebujejo barve. Za opravljen izziv štejejo vse knjige, ki imajo v naslovu barvo, bodisi v samostalniški obliki bodisi kot pridevnik. Izbire je neverjetno veliko, pri čemer nekatere barve vsekakor prednačijo (npr. rdeča, bela in črna). Štejejo prav vse barve mavričnega spektra in njihovi odtenki, prav tako pa zlata, srebrna in petdeset odtenkov sive (ja, vse od bele do črne). Če se odločite brati kakšno knjigo, ki v naslovu vključuje bolj nekonvencionalen odtenek, bodite pazljivi, da gre res za barvo: npr. Kostanjev mož, ne pride v poštev, saj gre za kostanj kot rastlino in ne odtenek barve.

Vsa morebitna vprašanja lahko kot vedno naslovite name (v komentarje, na elektronsko pošto ali prek zasebnega sporočila na Instagramu) in z veseljem vam bom pomagala. Kot že veste, pa rada tudi vnaprej ponudim konkretna knjižna priporočila in tokrat ni nič drugače. Spodaj najdete seznam desetih priporočil, ki so jih posebej za bingo bralce spisale ljubiteljske bralke, knjižne blogerke, pedagoginje in ustvarjalke s knjigograma. Vabljeni k branju!


Rdeča pomaranča naslovnicaRDEČA POMARANČA (Harriet Tyce)

“Alison je londonska odvetnica, poleg tega pa tudi žena, mati in ljubimka, ki prepogosto poseže po steklenici vina preveč. Potem pa ji dodelijo njen prvi primer umora, katerega tožilec je Patrick, sodelavec in njen skrivni ljubimec.

Rdeča pomaranča je knjiga o ženski, ki beži pred krivdo same sebe, krivdo zaradi varanja svojega moža, odrivanja hčerke med njenimi nočnimi pohodi in obdobji mačka. Vsakič si obljubi, da je zadnjič. Poleg tega pa nekdo ve za njeno afero, pošilja ji anonimna sporočila in grozi, da bo za to izvedel tudi mož.Uničen zakon, afera, nadzor in močna obsesija. Niti pomisliš ne, kako zelo temačno je vse skupaj. Knjiga je polna nepričakovanih preobratov, nekateri so mi resnično vzeli sapo in sem nekatere vrstice brala ponovno, samo da se prepričam, če sem prebrala prav. Hitro branje, dogajanje pa ves čas napeto, kar te vleče k naslednjim poglavjem.”

Knjigo priporoča @ona_._bere.


RDEČA KAPICA (Irena Svetek)Rdeča kapica naslovnica

“V parku na Kodeljevem najdejo truplo brutalno umorjenega dekleta, praktično še otroka, odetega le v rdeč plašček. Glavni tožilec Mio Aurelli se znajde pred nemogočo nalogo, saj nanj pritiskajo mediji in javnost, ki bi radi čim prej dobili krivca, predvsem pa razlago za ta na videz povsem nepotreben in nerazložljiv zločin. A na poti do resnice se sooči predvsem z dejstvom, da ima človeška psiha številne plasti, ki se med seboj prepletajo, izključujejo, skrivajo ali pa le spijo, dokler ob travmatičnem dogodku ne vzklijejo na plano.

Odlična kriminalka, ki po mojem mnenju vsekakor presega doslej najbolj uveljavljene in priljubljene slovenske kriminalne romane. Avtorica ima talent za prirejanje situacij in puščanje sledi, ki bralca mnogokrat speljejo na povsem napačno sled. V knjigi nastopa veliko število oseb in tudi različni časovni okvirji; v glavnem se prepletata dve zgodbi, ki se na časovni premici na neki točki srečata in prepleteta. To je na trenutke lahko za bralca rahlo naporno in zahteva večjo mero zbranosti, a kljub svoji kompleksnosti je to zagotovo kriminalka, ki jo je vredno prebrati.”

Knjigo priporoča Ajda, @ajda_naklada, s knjižnega bloga Ajda naklada.


Rdeča Rosa naslovnicaRDEČA ROSA (Kate Evans)

‘Mislim, da skrivnost ni nič drugega kakor življenje samo.’

O Rosi Luxemburg večinoma vemo, da je bila socialistična revolucionarka, ki je – jasno – nesrečno končala. Tudi risoroman Rdeča Rosa v ospredje postavlja njeno zgodovinsko vlogo, a hkrati seže še dlje. Kakšna je bila Rosa kot ženska, kaj vse je podredila svojemu poslanstvu in kako neverjetna inspiracija je lahko vsem nam še danes? Vse to je v tej knjigi, čudoviti v svoji vsebini in obliki, ki jo toplo priporočam v branje in vizualno občudovanje.”

Knjigo priporoča @gajapoeschl.


WRITTEN IN RED (Anne Bishop)Written in Red naslovnica

“Meg Corbyn je na begu – pred kom, ne vemo. In kam se zateče sredi najhujše zime, premražena in brez denarja, dokumentov ali druge lastnine? Na območje skupnosti volkodlakov, ki ne prenesejo neznancev. In ljudi. Ampak plaha in naivna Meg začuda ne oddaja vonja šibkega plena/človeka in vodja skupnosti ji kljub svojim predsodkom in pomislekom ponudi navidez preprosto službo, ki je nihče drug pred njo ni uspel obdržati – posrednico med volkodlaki in ljudmi, ki vodi dostavno službo in raznaša pošto.

Prva knjiga v fantazijski seriji, Written in Red, nam odškrtne vrata v temačen fantazijski, paranormalni svet, ki ga ljudje delijo z mnogo nevarnejšimi bitji, med katerimi so kot eni najbolj smrtonosnih in hkrati zanimivih prav volkodlaki (ali Others). Pa ne govorimo o ljudeh, ki se lahko preobrazijo v luštkane, kosmate štirinožce, ki se v gozdu podijo za srnjadjo in se kakšni Belli pustijo božati – ta nevarna bitja z živalsko dušo, plenilskim nagonom in ostrimi, dolgimi čekani in kremplji neizprosno vladajo na svojem teritoriju, ljudi, ki jih smatrajo za manjvredne, šibke in predvsem kot plen, ne prenesejo, ter nespoštovanje svojih strogih pravil kaznujejo s smrtjo in povabilom ostalih plenilcev na slasten obrok (zato tistim s šibkim želodcem knjige ne priporočam). Priporočam pa jo vsem, ki obožujejo dobro izrisane, unikatne svetove z jasno določeno zgodovino, hierarhijo in zanimivimi glavnimi in stranskimi liki, pritegnili bodo tudi elementi skrivnostnega in srhljivega.”

Knjigo priporoča @blebetanja.


Polovica rumenega sonca naslovnicaPOLOVICA RUMENEGA SONCA (Chimamanda Ngozi Adichie)

“Ne maram romanov o vojni. Še dobro, da ta roman to ni – čeprav se dogaja pred in med vojno v Nigeriji, kar opisuje s posebno poetiko, ki pretrese do največjih globin. Med branjem se nenehno soočamo z dvojnostjo. Preseneti, da je recepcija dvojnosti pogledov (za ali proti kolonializmu) lažja kot v drugih vojnih zgodbah. O konfliktu in argumentih beremo skoraj objektivno, čeprav se nagnemo na eno stran. Spoznavamo jih namreč prek zgodbe dveh sester in mladega služabnika, njihovi notranji konflikti, odnosi in odločitve pa so veliko težji, kompleksni. Polovica rumenega sonca je roman o grozljivem dogajanju, napisan na način, ki pretrese z lepoto vrhunskega pisanja, zato a preberemo v enem dihu, obsežnosti navkljub.”

Knjigo priporoča @lpp.amelie.


ZELENO KOLO (Haifaa Al Mansour)Zeleno kolo naslovnica

“Čeprav se je položaj žensk v Savdski Arabiji od izida Zelenega kolesa v izvirniku (2015) do danes nekoliko spremenil, roman ostaja pričevanje o želji po svobodi odločanja, gibanja in izražanja v eni najbolj spolno izključevalnih dežel na svetu. Neskladnost med zahtevami in željami doživlja enajstletna Vadžda, ki se v rdečih all starkah pod temno abajo pogumno upira strogim zapovedim. S prodajo prepovedanih kaset in sodelovanjem na zahtevnem tekmovanju v recitiranju Korana zbira denar za kolo. Pred izidom je avtorica posnela istoimenski film (2012), ki je prvi film, ki je bil v celoti posnet v Savdski Arabiji in hkrati prvi savdski film, ki ga je posnela ženska.”

Knjigo priporoča @htinkara.


Modri otok naslovnicaMODRI OTOK (Irena Androjna)

Modri otok je mladinski pustolovski roman s primesmi fantazije. V njem se bralec skupaj s tremi osnovnošolci, Leno, Ernestom in Adrijanom, ki na otok prispejo na raziskovalni tabor, kjer se najprej sami (njihov mentor zamuja) odpravijo na raziskovanje otoka, poda na nepozabno avanturo. Ta je polna presenečenj, skrivnih simbolov, pripovedk domačinov in odkrivanja resnice o skrivnem portalu, ki naj bi, po pripovedovanju svetilničarja Stiborja, vodil v Kraljestvo neskončne zarje V odkrivanju in raziskovanju se združijo z domačinko Mariso in ko na otok končno prispe še njihov mentor, se stvari še bolj zapletejo. Bo četverica preprečila njegove načrte za pozidavo najlepšega zaliva na otoku? Bodo kos skrivnostni mreži, v katero je vpleten tudi svetilničar?

Fantazijski elementi, pristno prijateljstvo, skrb za naravo in okolje ter (za)upanje mladih, da se bo vse končalo dobro, so tisti magneti, ki pritegnejo bralca in ga do konca roman držijo v napetosti. Modri otok, zgodba o otoku, ki ni samo otok, je roman, ki si vašo pozornost vsekakor zasluži.”

Knjigo priporoča Kažipotka Barbara, @izposojevalka_besed.


NEKAJ VIJOLIČASTEGA (Alice Walker)Nekaj vijoličastega naslovnica

“14-letna Celie je revno, neizobraženo temnopolto dekle, ki živi na jugu ZDA v zgodnjem 20. stoletju. Njen oče jo pretepa in posiljuje, z njim je tudi že drugič noseča. Oba otroka ji odvzame, njo pa potisne v zakon s surovim moškim, da bo skrbela zanj in za njegove otroke. Edino uteho v življenju ji nudi mlajša sestra Nettie, ki pobegne pred zlo usodo, a obljubi, da ji bo pisala. Ker pa Celie komajda zna pisati, je njen jezik štorast, poln napak in pogovornega jezika, roman pa je pisan v obliki njenih pisem. Ravno zato je knjiga morda sprva malce nenavadna, a ko ujameš ritem njenega besedišča, je ravno to tista močna puščica, ki se zasadi v srce in ti ga nazadnje razpara.

Knjigo sem prvič prebrala pri 12 letih, ker sem od nekdaj oboževala vijolično barvo in ko sem v knjižnici zagledala ta naslov, sem jo preprosto morala odnesti domov. To je roman, ki te pretrese. In četudi je film izjemen, te ne pripravi na vse tisto, kar v tebi zbudi ta zgodba. Sleče te, te poreže in vrže v sol. Nekdo je nekoč zapisal, da je ta knjiga živa. In mislim, da je to najboljši opis. Polzi ti skozi prste, se preliva čezte in ko jo prebereš, je še dolgo ne spereš s svojega telesa in ne preženeš iz svojih misli. Da. Tako dobra je.”

Knjigo priporoča Julia, @noranaknjige, ki piše knjižni blog Nora na knjige.


Belo se pere na 90 naslovnicaBELO SE PERE NA DEVETDESET (Bronja Žakelj)

Belo se pere na devetdeset je zgodba o življenju v vsej svoji veličini. In o vsem kar življenje prinaša.

Bronja Žakelj v knjigi ne pripoveduje svoje zgodbe, ampak bralca v njo popelje. Z njo doživiš otroštvo v stanovanju sredi Ljubljane. V njihovi kuhinji lahko vonjaš babičina kosila, cigaretni dim in veliko ljubezni. Zavzeto poslušaš pogovore odraslih, uživaš v obiskih, postavljaš velika vprašanja in sanjaš velike sanje. In ko tako brezskrbno uživaš v nostalgiji nekega otroštva, življenje prinese strah pred neznanim. In s strahom še smrt. Dobrodošli na vrtiljak življenja!

Nekdo odide v večnost, nekdo v svoj svet. Avtorici je v tej knjigi uspelo zapisati vse to, česar se ne da ubesediti. Neskončnost pogrešanja, vprašanja brez odgovorov, kaj se zgodi, ko preživiš smrt, bolezen, tragedijo, kako odpreš vrata novim obrazom, kako jih zapreš, kaj ti ostane, ko iz tvojega sveta izginejo ljudje, ki so bili tvoje življenje, kaj ostane, ko izgine neskončna ljubezen, ki ti je bila tako domača.

Ob vsem tem pa v zgodbi ni prostora za patetiko. Kako je mogoče, da tako preprosta in neposredna pripoved, brez velikih besed in nepotrebnega kiča, bralca pripravi do smeha in solz? Kako je mogoče, da lahko začutiš avtorico in samega sebe obenem?

Belo se pere na devetdeset je zgodba o življenju v vsej svoji veličini. In je tudi veličastna knjiga, kakršne s police domače književnosti že (pre)dolgo nisem prebrala.”

Knjigo priporoča @mrs.gintonic.bitte.


ČRNI PLAMEN (Ivan in Zoran Smiljanić)Črni plamen naslovnica

“Trst, začetek 20. stoletja. Običajno pristaniško mesto, v katerem se odraščajoči mulci istovetijo z junaki Karla Maya, njihovega prijateljstva pa pripadnost različnim narodnim skupnostim (še) ne ovira. A nad mestom se zgrinjajo črni oblaki. Po krvavem razpletu prve svetovne vojne se zaradi ščuvaške komunikacije črnosrajčniki vse bolj povezujejo in organizirajo. Z ustanovitvijo fašističnega gibanja nastopi najbolj črna stran v zgodovini Trsta in njegovih ljudi. To je tudi najbolj črna stran v risoromanu Črni plamen. Sovražnost se samo še stopnjuje, vse do najsilovitejšega izbruha proti pripadnikom in simbolom slovanske skupnosti – do plamenov, ki so pogoltnili Narodni dom, kulturno in gospodarsko središče Tržaških Slovencev. Ki so dokončno uničili otroška prijateljstva in sobivanje.

Zgodilo se je čisto blizu nas, a o teh črnih dogodkih, ki so zaznamovali preštevilne slovenske družine in ljudi, gotovo premalo vemo. Črni plamen je izjemno čtivo, s katerim lahko to vrzel zapolnimo. Je veliko več kot le zgodovinski strip, saj medvojne dogodke v Trstu in okolici predstavi v kontekstu svetovnega zgodovinskega dogajanja in mednarodnih pogajanj, jih poveže z delovanjem intelektualcev in kulturnikov ter z zgodbami navadnih ljudi, ki v nastrojenem okolju morajo in želijo preživeti. Je strip, ki vzporedno predstavi stališča različnih strani in prikaže moč manipulacije. Je strip izčiščenih črno belih risb, ki jih avtor popestri z literarnimi referencami in duhovitimi domislicami, pri čemer pa ohrani primerno trpkost in toplino. To je strip, ki si ga boste želeli ponovno prebrati.”

Knjigo priporoča @nadatuintam.


Za še nekaj dodatnih predlogov pa odklikajte na Instagram.

0 komentarjev
7 všečkov
Prejšnji: #73: VID KARLOVŠEKNaslednji: Zimski bingo 2021

Podobni prispevki

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja