KRIMI JESENSKO BRANJE

Objavo o krimi knjigah (in njihovih sorodnicah po žanru) sem načrtovala za sredino oktobra že v začetku septembra. Ker je oktober pač primeren čas, da se na našem bralnem kupčku znajde kakšna knjiga z malo bolj strašljivo, srhljivo vsebino. Zame ni bolj sproščujočega od udobnega nbralnega kotička, skodelice kave in malo po strašnem dišeče knjige, medtem ko zunaj šumi obarvano listje in se dela mrak. Ja, čudna sem na tak način. Pa še kakšna kolegica bralka tudi, najbrž.

Zato sem prav njih prosila za predloge knjig, ki jih lahko vključim (in še kdo, seveda) v to jesensko krimi sceno.

KRIMI OKTOBER JE POSTAL KRIMI JESEN

Preden so se poravnale zvezde, uskladili naslovi knjig, prileteli prispevki v e-nabiralnik in se je sprostil moj čas, je, reci in piši – 31. oktober. Dan reformacije in dan, ko Slovenci praznujemo dejstvo, da imamo jezik, da imamo slovenščino! Da lahko v slovenskem knjižnem jeziku beremo lastne in prevedene knjige, da se NAŠ jezik prevaja, s tem pa se raznaša in širi tudi naša kultura, naše bistvo. Ker narod brez jezika, narod brez kulture ne (pre)živi.

Zato praznujte današnji dan in vse naslednje. Tudi tako, da v roke vzamete eno izmed predlaganih knjig, ki so jih izbrale moje IG prijateljice ali sestre po besedi, kot rada rečem tistim, s katerimi si delim ljubezen do branje (in pisanja).

Naj bo vaša jesen knjižna, mirna in udobna ter naj vas nežno popelje v praznični zaključek leta ter v konce in začetke novih bralnih izzivov. Hvala vsem sestram po besedi za prispevke, vsem bralcem in bralkam, ki boste katero od predlaganih knjig vzeli v roke ter hvala tebi, Trubar, ki si nam dal možnost, da to storimo.

AJDA LALIČ
@ajda_naklada

Stephen King: TUJEC (Hiša knjig, 2022)

Stephen King je mojster srhljivega in tudi njegov roman Tujec, ki je v prevodu izšel lani, ne odstopa od njegovega siceršnjega žanra. Dogajanje nas popelje v majhno ameriško mesto, kjer najdejo na najbolj brutalen način umorjenega dečka. Skupnost je šokirana, ko vsi dokazi in priče kažejo na priljubljenega lokalnega trenerja, Terryja Maitlanda. Le-ta se z obtožbami in dokazi, ki so sicer neizpodbitni, težko sooča, saj je bil v času umora 100 km stran, na javni prireditvi, kjer so ga prav tako videle priče in celo posnele nadzorne kamere. Je mogoče, da je bil en človek na dveh krajih naenkrat, ali pa si je njegovo podobo nadel skrivnostni »Tujec?«

Izjemen knjižni špeh nam ne postreže le z vznemirljivo zgodbo, ampak nam ponudi še bolj grozljivo idejo, ki kritičnega bralca mnogo bolj prestraši, kot paranormalni elementi zgodbe. Roman namreč nastavi ogledalo družbi, ki obsodi brez sodbe, kaznuje brez zločina. Bolj kot sam umor in vse, kar se okrog njega zgodi, je strašljiva družbena kritika, ki jo zgodba ponuja. V časih, ko nam večino informacij postrežejo socialna omrežja, smo vsi mnogokrat sodniki, upravičeno ali ne. In Tujec je izjemen pokazatelj tega, kam lahko pripelje družba brez razsodnosti, s slepimi sodbami na podlagi nekaj senzacionalističnih informacij. In seveda še ena izjemna Kingova srhljivka, ki vam ne bo dala miru, dokler je ne boste dokončali. Toplo, toplo priporočam.

—

ALENKA KREGAR
@lubipufek

Avgust Demšar: MILOŠ (Založba Pivec, 2021; prva izdaja Litera, 2013)

Miloš je prva knjiga Avgusta Demšarja, v kateri umora ne preiskuje ekipa višjega inšpektorja Martina Vrenka, pač pa spremljamo ekipo, zbrano ob inšpektorju Milošu. Zanj se kmalu izkaže, da ima sicer močan moralni čut, a vendar občasno prestopi na drugo stran zakona. Kar bo sicer kategorično zanikal, sodelavci pa bodo pogledali v drugo stran oziroma opravili le najbolj osnovne preiskovalne korake. (Si ti napadel partnerja bivše žene? Nisi? Ok.)

Prva žrtev umora je italijanski državljan, za katerega se tekom preiskave izkaže, da je bil homoseksualec. Noč pred umorom so ga videli v dolgem pogovoru s sosedovim mulcem, kar samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi bil sosedov mulec član skupine, ki običajno homoseksualce pretepa ali pa vsaj verbalno napada. Zgolj slučajno je tudi Miloševa sodelavka Nika v izvenzakonski istospolni zvezi, tako da je tema nestrpnosti do homoseksualcev tokrat res v ospredju. Za razliko od prve knjige Olje na balkonu, ko je homofobni lik uniformiranega policista le nekajkrat mimogrede omenjen.

Na koncu knjige smo deležni še mini akcijskega vložka, kar se mi je za Demšarja zdelo malenkost nenavadno. Sicer pa je tudi v njegovi sedmi knjigi poudarek na zasliševanju prič, zbiranju dokazov, iskanju neskladnosti in logičnem povezovanju vseh pridobljenih podatkov. V naslednji knjigi, Pohorska transverzala, se vrača Vrenko, ki zaradi kompleksnosti primera in prepletenosti s politiko združi moči z Milošem. Ampak to je zgodba za kak drug dan.

—

EVA ZUPAN HORAČEK
@evasardinasta

Robert Galbraith: SERIJA O CORMORANU STRIKU (Sphere Books, 2013-danes)

Vsako leto se znova veselim izida sveže knjige iz serije o detektivskem tandemu Robin in Strike izpod peresa Roberta Galbraitha aka J. K. Rowling. Ker nisem ljubiteljica temačnih in srhljivih trilerjev, me pri tej kriminalni zbirki navdušuje predvsem vsebinsko ravnovesje med posameznimi primeri in dinamiko med protagonistoma, ki se razvija skozi celoten niz zgodb. Kljub temu, da je Strike zaradi telesne hibe na prvi pogled stereotipen detektiv (saj veš, beli moški srednjih let, prodornega uma, a s težko in hromečo preteklostjo), mu protiutež daje neustrašna Robin, ki se kaj kmalu iz pomočnice prelevi v polnopravno poslovno partnerko, brez katere bi Strike očitno tenko piskal. Skupaj odkrivata ozadja navidez nerešljivih zločinov, se spopadata vsak s svojimi demoni in obenem z neverjetno kemijo preigravata najrazličnejše permutacije medsebojnega odnosa.

Do zdaj je v seriji izšlo 7 delov, prevod šestega dela Srce, temno kot črnilo se nam obeta v začetku leta 2024, najnovejši The Running Grave pa je v izvirniku izšel pred slabim mesecem in bo na slovensko izdajo verjetno treba še malo počakati. Zadnje tri knjige so pravi špehi – šesti del je presegel celo 1000 strani, a branje se nikoli ne vleče in vsakič znova dostavi vse, kar si želimo od guilty pleasure kriminalke. Ne glede na to, kaj si v luči njenih kontroverznih izjav o J. K. Rowling mislimo kot o osebi, ji je treba priznati, da je še vedno mojstrica svoje obrti.

Po knjigah je posneta tudi TV serija CB Strike (BBC).

—

JASMINA ROPAR
@jasa_tat

Belinda Bauer: SNAP (Bantam Press, 2018)

Belinda Bauer je avtorica že kar nekaj nagrajenih del. Ena izmed sicer samo nominiranih za nagrado Man Booker Prize pa je tudi knjiga Snap iz leta 2018. Inspiracijo je avtorica dobila iz nikoli rešenega primera umorjene nosečnice Marie Wilks iz leta 1988.

Sama pripoved se prične na peklensko vroč dan, v pokvarjenem avtu, kjer enajstletni Jack, najstarejši izmed otrok, skupaj s svojima sestrama čaka, da se bo mama, ki je odšla po pomoč, vrnila. Njene zadnje besede so bile »Jack’s in charge«. A mama se ne vrne. Nikoli.

Tri leta kasneje je Jack še vedno glavni. A njegovo življenje se je spremenilo v trenutku, ko je s sestrama zapustil razgret avto in se odpravil iskati mamo. Kako Jack preživlja svoji sestri, kje je oče in zakaj nedaleč stran raziskujejo vlome, ki naj bi jih povzročila Zlatolaska? Kaj ima z vsem tem Catherine While, ki ob svoji postelji najde nož in zapis »I could have killed you.«?

Na vse to in še več boste dobili odgovore v tej prepleteni, kriminalni, na trenutke trpki in napeti zgodbi, ki jo je spisala neizmerna želja po najdbi izginule matere.

Snap decisions can be dangerous!

—

JULIA UJAWE
@noranaknjige

Dennis Lehane: ZLOVEŠČI OTOK (Mladinska knjiga, 2011)

Zgodba se na videz zdi zelo preprosta. Detektiv Teddy Daniels se s svojim partnerjem Chuckom s trajektom odpravi na zlovešči otok, na katerem leži psihiatrična bolnišnica. Iz nje je pobegnila Rachel Solando, ki je tam pristala, ker je utopila svoje tri otroke in Teddy jo mora poiskati. Med preiskavo pa naleti na sledi, ki mu dajo misliti, da obstaja neki skriti pacient in da se v bolnišnici odvija neke vrste zarota. Zdi se, da vsi nekaj prikrivajo.

Še preden pa bi lahko detektiva ugotovila, kaj se zares dogaja, ju od kopnega povsem odreže hud orkan in Teddy se mora v nastalem viharju informacij in naravnega opustošenja soočiti z otokom in možnostjo, da je z njim povezan. Medtem pa, ko zbira pogum, da bi v oči pogledal tudi svoji temačni preteklosti, se zdi, da je izginil tudi njegov partner. Kakšne psihološke igre se gredo na tem otoku in kakšna je resnica? Kje je Rachel? Ali je res nevarna ali pa na otoku delajo poskuse na nedokumentiranih pacientih?

Pisatelj se zna posvetiti osebnostnim značajem, temačnosti likov in vsem potlačenim človeškim skrivnostim, ki jih je v resnici vse prav nemogoče razkriti in jih naš um zelo spretno skriva celo pred nami samimi. Ves čas se poigrava z našo percepcijo. Vidimo, kar vidi Teddy, in zanj seveda navijamo, ker ga z otokom morda povezuje nekaj zelo travmatičnega, kar pa je izmuzljivo in tega nikakor ne more doseči, da bi travmo lahko prebrodil. Namesto tega se je očitno zakopal v delo.

A saj veste, da je preteklosti in resnici skoraj nemogoče ubežati. Tudi Teddyja bo dohitelo oboje, prej ali slej. Vendar je prav možno, da mu bo zlomilo srce. Zame ima ta knjiga še vedno ne le enega najboljših presenetljivih koncev (ki je v filmu rahlo, a precej drugačen!), ob katerem se lahko zlomi tudi bralčevo srce.

—

URŠKA BRAČKO
@booknjiga

Tana French: V GOZDU (Goga, 2021)

V gozdu ni tipična kriminalka, saj je v njej vzdušje izjemno melanholično. Detektiv Robert Ryan in njegova sodelavka Cassie Maddox se podata v manjše mesto, kjer so na arheološkem najdišču odkrili truplo mladoletne deklice. Izkaže se, da to manjše mesto ni kar eno, ampak mesto, v katerem je detektiv Ryan v svojem otroštvu živel in kjer je v gozdu izgubil dva svoja prijatelja, ki ju nikoli več niso našli. Vrnitev na kraj zločina je zanj izjemno travmatična, bralcem pa se ne pokaže v najboljši luči. Hkrati lahko spremljamo tudi zapleten prijateljsko‑ljubezenski odnos med sodelavcema, ki se žal ne razvije srečno, saj oba v sebi skrivata svoje pretekle resnice, ki si jih nočeta priznati.

Zgodba se tako prepleta z njegovimi spomini in čeprav že skoraj zajadra s poti, na koncu uspe ujeti nepričakovanega zločinca/-ko. Po knjigi je posneta tudi odlična serija Dublin Murders, ki jo je naročil britanski BBC in v kateri so odlično povzeli karakter glavnega detektiva. Vsekakor priporočam, da najprej preberete knjigo, ki jo spremljata odličen slog in prevod, saj vas z vsakim nadaljnjim poglavjem bolj držala v bralnem objemu. Vztrajno si boste želeli izvedeti, ali so našli oba morilca, in čeprav konec morda ne bo po vaših pričakovanjih, vam zagotavljam, da vas bo presenetil.

—

MIRJANA JOSIPOVIC
@mirjana_bere

Percival Everett: THE TREES (Graywolf, 2021)

Knjiga The Trees ameriškega pisatelja Percivala Everetta je bila zame ena najboljših, če ne najboljša prebrana lansko leto.

Zgodba se začne v mestu Money v ameriški zvezni državi Mississipi (to mesto dejansko obstaja) z dvojnim umorom. Ena žrtev je bel rasist, druga neznan temnopolti fant, katerega truplo sredi policijske preiskave izgine, a se kmalu spet pojavi na drugi, podobni sceni novega umora. Lokalna policija dobi pomoč dveh državnih agentov, temnopoltih Jima in Eda, ki vodita preiskavo in se srečujeta z odporom belih rasističnih lokalnih oblasti in prebivalcev.

Rasistični meščani, še posebej družini obeh umorjenih belcev, so prikazani karikirano, ne preveč obdarjeni z inteligenco. Dialogi, sploh kjer sta prisotna Ed in Jim, imajo hiter tempo, med branjem ju slišiš (eden od njiju je, ne samo v moji glavi, zvenel kot Samuel L. Jackson) in se kar pogosto tudi na glas nasmeješ.

Roman se dogaja leta 2018, a počasi spoznavamo, da korenine umorov segajo par generacij nazaj, v resnične dogodke iz petdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je bil Emmett Till, temnopolti štirinajstletnik, obtožen, da se je spogledoval z belo žensko, za kar so ga mučili in linčali.

The Trees se bere kot kriminalka, v resnici pa je satira. Percival Everett uspe istočasno govoriti o grozotah rasizma na jugu ZDA in pomanjkanju pravic temnopoltih Američanov ter te spraviti v smeh z dialogom, z absurdno pristranskostjo lokalne policije (le-ta prvi dvojni umor tolmači kot samomor temnopoltega fanta, ki je po svoji smrti ubil belca – ker seveda je zločinec lahko samo temnopolt) in s paralelami na resnične osebe (npr. oranžnopolti takratni predsednik ZDA).

Percival Everett je bil z romanom The Trees lani nominiran za Bookerjevo nagrado.

—

MANCA RAKOVEC
@zgodovinske_knjige

Ragnar Jónasson: OUTSIDE (Macmillan Publishers, 2022)

Samostojni roman islandskega avtorja Ragnarja Jónassona, najbolj poznanega po serijah o Huldi Hermansdottir in Ari Thoru Arasonu, naslovljen Outside, se tako kot vse knjige tega mojstra nordic noirja  dogaja na Islandiji. V angleščini je izšel leta 2022 in je bil, vsaj na mojem seznamu, ena težje pričakovanih knjig. Na spletni strani je kratek opis, ki izjemno opiše vsebino knjige.

Lord of the Flies for the grown-ups. Gospodar muh je najbrž eno izmed del, ki smo ga vsi prebrali. Če ne to, pa vsaj slišali o kontroverzni vsebini tega Goldingovega romana. V Outside sicer ne spoznamo toliko likov, le skupino štirih prijateljev, ki jih med izletom ujame snežni metež. Prisiljeni so se zateči v staro, zapuščeno kočo sredi divjine, brez elektrike, ogrevanja, in z omejenimi zalogami. Zveni kot romantično okolje, kajne? Morda bi bilo, če jih ne bi v koči z vanje uperjenim orožjem čakal neznanec. V mešanico naj se doda še truplo (ali dve) in recept za do zadnje strani napet roman je popoln.

Kot se za nordic noir romane spodobi, tudi konec ni katarzičen. Ni tistega trenutka, ko bi si bralec oddahnil, zgodba se zaključi z odprtim koncem in obetom nečesa temačnega. Nečesa, kar tiho čaka v zasedi in čaka na priložnost zgrabiti nič hudega slutečega mimoidočega. Prav tak konec, kot se za roman, ki ga odlikujeta nenehno stopnjevanje napetosti in naraščajoč občutek ujetosti sredi divjine brez možnosti pobega, tudi spodobi.

Sama sem roman prebrala na mah, na avtobusu. Čeprav ni bilo ravno tiho okolje, me je zgodba tako posrkala vase, da se za hrup in trušč okoli mene nisem menila. Jónasson je z Outside potrdil svoj status izjemnega pisatelja nordic noirja in dokazal, da mu pisanje standalone romanov leži prav tako kot pisanje serij.

—

SANDRA DOBNIKAR
@dozadnjestrani

Donna Tartt: THE LITTLE FRIEND (Alfred A. Knopf, 2002)

The Little Friend je druga knjiga Donne Tartt in žal tudi edina neprevedena v slovenščino. Roman se odvija v Mississippiju, kjer spremljamo družino Cleve in nekatere druge prebivalce majhnega fiktivnega mesteca Alexandria.

Truplo Robina Clevea so našli obešeno na drevesu na vrtu za hišo, ko je štel zgolj devet let. Umor ni bil nikoli razrešen in njegova sestra Harriet Cleve Dufresnes, osrednja protagonistka, je odločena, da bo našla in razkrinkala njegovega morilca. Šteje 12 let, rada bere knjige polne dogodivščin in tišči nos tja, kamor ni treba.

Roman bi lahko označili za roman gotike ameriškega Juga, osredotoča pa se na življenje na ameriškem Jugu, družinske odnose, žalovanje in posledice nasilja na posameznikih in v skupnosti. Bralci skupaj s Harriet poskušamo razumeti, kaj se je zgodilo tistega nesrečnega dne, obenem pa navijamo za Harriet, ki je vztrajna, trmasta, neodvisna, iznajdljiva in eden najboljših otroških likov, o katerih sem kadarkoli brala.

Roman odlikuje vedno izjemen slog Donne Tartt, ki bralcu nudi nadvse bogato in detajlno prozo. Čudovito slika dogajalni prostor in ustvarja temačno in zadušljivo atmosfero – propadajoče zgradbe, zanemarjeni kotički mesteca, narava, polna strupenih kač. Zgodba se razvija izredno počasi čez več kot 500 strani, avtorica pa si (kot vedno) s pripovedjo res vzame čas.

Roman verjetno ne bo za tiste željne akcije, neverjetnih zapletov in nenehne napetosti, bo pa odličen za ljubitelje literarnih krimičev, ki premorejo kanček potrpežljivosti za počasno grajenje pripovedi in gojijo ljubezen do z detajli nasičene proze.

—

MOJA PREDLOGA

Ulf Kvensler: SAREK (Hiša knjig, 2023)

Slabe odločitve ustvarjajo odlične zgodbe. In Sarek je poln slabih odločitev. Vsi smo že kdaj med branjem zgodbe ali gledanjem filma pomislili Kaj počneš? Ne hodi tja! Zakaj sta šla vsak po svoje? No, ob prebiranju te knjige bodo podobna vprašanja na meniju kar naprej.

Vidi se, da si je avtor vzel veliko časa za gradnjo likov, odnosov in dogajanja, še posebej do izraza pa pride naravna lepota Švedske, ko se še sam vprašaš, ali ne bi bilo razburljivo, če bi tudi ti naredil to, kar dva para storita v knjigi –  šel z nahrbtnikom na (po)potovanje po severu Švedske. Čudovite gore, slikovita jezera in bujni griči; povsod neokrnjena lepota narave. A če ste prebrali že dosti krimičev, ki se dogajajo na Švedskem, potem se zagotovo spomnite, da se na severu zgodba še nikoli ni dobro končala.

Večino zgodbe pripoveduje Anna, ki skupaj s fantom Henrikom, prijateljico Mileno in njenim novim fantom Jacobom počitnice preživlja v gorah na skrajnem severu Švedske. Anna prepričljivo pripoveduje o tem, kaj se je zgodilo, ne izpusti niti vseh slabih odločitev. Tako skozi njeno pripoved spozna(va)mo surovo krutost narave in ljudi ter se nalezemo občutka, ki ga ima, ko prvič sreča Jacoba. Njihov pohod se kmalu spremeni v nočno moro, ko se izkaže, da je bila odločitev, da ga vzamejo s sabo, usodna in bo za vedno spremenila njihova življenja.

Zgodba je napeta, razburljiva in polna nepričakovanih presenečenj. In potem je tu še končni preobrat. Ta vedno (še) izboljša zgodbo, v tej knjigi pa je res nesramno dober! Kar še povzdigne celotno bralno izkušnjo.

Res zavidam vsem, ki boste knjigo šele prebrali. Čakajo vas grozljivo razpoloženje, napet tempo ter mešanica človeške agresivnost in nevarnosti narave. In čeprav je to avtorjev prvenec, je nalogo pravil odlično. Preberite. A dvomite v vse!

—

Lisa Jewell: DRUŽINA OSTANE (Primus, 2023)

Družina ostane je še en srhljiv in atmosferski družinski triler Lise Jewell.

Ko Libby dopolni 25 let, podeduje veličasten dom, ki so ji ga zapustili njeni pokojni starši, katerih identitete do takrat ni poznala. Skupaj z družinsko hišo pa pride tudi njena temna in vznemirljiva zgodovina.

Petindvajset let prej so med njenimi zidovi skrivnostno umrli trije posamezniki, tam živeči otroci pa so izginili. Časovnica se premika naprej in nazaj med preteklostjo in sedanjostjo, ko trije liki pripovedujejo zgodbo hiše na naslovu 16 Cheyne Walk.

Kako je vse povezano? Kam spada kdo? Koščkov sestavljanke je precej in ni jih enostavno povezati, a je ugibanje zabavno in nepredvidljivo.

Družina ostane je fantastičen triler, ki pritegne s kompleksnimi liki in srhljivo napetostjo. V njem se izmenjujejo ljubosumje, ljubezen, disfunkcionalnosti družine, kulti, zapuščeni otroci, pridobljeno in izgubljeno bogastvo, ponovno združeni družinski člani, psihopati, narcisi in še mnogo tega.

Izkušnja branja, kjer greste od 0 do 100 km v nekaj sekundah, napetost pa se s prebranimi stranmi ne izgublja.

Bleakly, Harriet gazed out into the antiseptic gloom. A weight lay upon her, and a darkness. She’d learned things she never knew, things she had no idea of knowing, and yet in a strange way it was the hidden message of Captain Scott: that victory and collapse were sometimes the same thing.
― Donna Tartt, The Little Friend

Če imate kak fin predlog za jesensko krimi branje, vabljeni, da ga zapišete v komentar pod to ali objavo na IG.

Če ste o njem pisali, mi lahko pošljete objavo, povezavo do nje bom objavila pod tem prispevkom.