Mariana Enriquez je zame nedvomno odkritje tega leta in po dolgem času avtorica, katere preostala dela sem hitela kupiti, še preden sem zaključila z branjem knjige. Ravno te dni so pri založbi LUD Literatura izdali prevod njene druge zbirke kratkih zgodb Kar smo izgubile v ognju (in ki že čaka na branje), v angleščino pa je bil nedavno preveden tudi avtoričin roman Our Share of Night.
Kratke zgodbe se raztezajo vse od skritih ulic Buenos Airesa do ulic Barcelone. V zbirki se nahaja 12 zgodb, vsaka s svojo srhljivo osrednjo nitjo, vse pa so povezane s kulturo in mitologijo latinske Amerike, tamkajšnjo folkloro in urbanimi legendami. Glavni liki teh grozljivih kratkih zgodb so med drugim od mrtvih vstal dojenček, mestni duhovi, pogrešani (in nenadoma najdeni) otroci, hotelski duh, preminuli glasbenik in z njim obsedene oboževalke, kardiološka fetišistka in še kdo.
Redko se mi zgodi, da bi me navdušila sleherna zgodba v zbirki, in vendar… Morda bi vseeno izpostavila “Angelita Unearthed”, ki slika neverjetno groteskne podobe. “The Lookout”, kjer imamo tudi perspektivo duha in ki si nekatere motive deli s klasiko V hiši med hribi straši Shirley Jackson. In najdaljša v zbirki, “Kids Who Come Back”, kjer spremljamo uslužbenko neke vrste arhiva o pogrešanih in izginulih otrocih – srhljivo in srce parajoče.
Močno močno priporočam! In že stegujem roke proti v slovenščino prevedeni zbirki.
