Mesečno rubriko Knjigožerci je navdihnila The Guardianova rubrika Books that made me, kjer o knjigah in branju povprašujejo znane avtorje. Knjigožerci so osredotočeni na bralce: profesionalne in ljubiteljske. Na bralce, ki svoje zapise delijo na Instagramu ali blogu. Bralce, ki pišejo ali prevajajo tudi sami. Na tiste, ki enostavno radi berejo. Na začetku je rubrika našla svoj dom na mojem Instagram profilu Do zadnje strani, se nato preselila na YouTube, sedaj pa se je zasidrala na blogu.
V februarju se v Knjigožercih predstavlja Barbara, ki vodi knjižni Instagram profil @barbralka in piše istoimenski knjižni blog. Je 29-letna Štajerka, ki živi na Gorenjskem, in je po izobrazbi zgodovinarka ter kulturologinja. Kot je zapisala sama, je Barbralka “Barbara, ki bere. Barbara, bralka. Bralka, ki včasih preveč brblja. In ja, včasih, če res ne gre drugače, je Barbara tudi bar bralka.” Rada pije kavo in rešuje križanke, je ljubiteljica knjig in branja, mačk in rož. In še marsičesa. O tem, kako je Barbralka sploh nastala, si lahko preberete na njenem blogu. V letu 2021 si je zadala poseben izziv: namerava prebrati več slovenskih klasikov.
Fotografija je bila nagrajena na natečaju revije Bukla in je krasila št. 157, november-december 2020.
Kateri je tvoj prvi bralni spomin?
Moj prvi bralni spomin izvira iz časa, ko sem bila stara verjetno okoli 5 let in mi je oče ob večerih pred spanjem bral zgodbe. Pri nas doma se knjig v mojem otroštvu skoraj ni kupovalo, tako da mi je prebiral tiste, ki so na policah stale še iz časov njegove mladosti – nekaj je bilo sicer klasičnih slovenskih in tujih pravljic, a meni so najbolj v spominu ostale zabavne zgodbe o skavtu Petru (Fran Milčinski). Zelo dobro se spomnim tudi svojega prvega »pravega« obiska knjižnice, ko sem dobila lastno izkaznico in si prvič sama (seveda s pomočjo prijazne knjižničarke) izbrala knjigo, ki je šla z mano domov. Na splošno imam iz otroštva, sploh iz časa osnovne šole, polno lepih bralnih spominov.
Katere so najljubše knjige tvojega otroštva in osnovnošolskih let?
Na prvem mestu zagotovo kraljuje Harry Potter, h kateremu se še zmeraj z največjo ljubeznijo vračam, potem pa še 5 prijateljev, Novohlačniki, 4 ½ prijatelji, Mala čarovnica Lili, Kafe klub in dela Jacqueline Wilson.
Kakšen je tvoj odnos do domače klasične literature?
Rekla bi, da dober, ampak kaj to sploh pomeni? Med šolanjem se mi domača literatura ni uspela zameriti, marsikateri avtor mi je v bistvu prirasel k srcu. Navdušila me je Tavčarjeva Visoška kronika. Pa Cankarjevi Hlapci. Še zlasti so mi bila všeč dela slovenskih pesnikov. Kot pri vsaki literaturi pa so mi seveda nekatera dela bolj, druga manj všeč. Na splošno se mi zdi, da slovensko klasično literaturo premalo berem in da del mnogih avtorjev sploh ne poznam. S tem razlogom sem se odločila za lasten izziv #beremslovenskeklasike, kjer sem si zadala letos prebrati vsaj 6 del različnih slovenskih klasičnih avtorjev in k branju katerega izmed njih morda pritegniti še koga. Namenoma sem mednje vključila tudi dela dveh avtoric, saj so starejše domače pisateljice žal večini tako rekoč nepoznane.
Se je tvoj bralni okus spremenil z odprtjem knjižnega Instagram profila in knjižnega bloga?
Ne bi ravno rekla, da se je moj okus spremenil, a ustvarjanje knjižnega profila zagotovo vsaj do neke mere vpliva na izbiro knjig, ki jih berem – pri tem imajo vpliv predvsem razni izzivi, ki se jih zelo rada udeležujem, večje sledenje novostim na knjižnem trgu in prejeti recenzijski izvodi.
Ali bereš tudi elektronske knjige in kakšen se ti zdi ta način branja v primerjavi s fizičnimi knjigami?
Ja, berem tudi e-knjige. Kljub velikemu upiranju na začetku, so mi zdaj kar nekako prirasle k srcu. Sicer imam še zmeraj raje fizične knjige, a e-knjige so se izkazale za zelo praktične, zlasti za branje med potjo, na potovanjih in v slabi svetlobi. Obe vrsti knjig rada berem, branje mi teče podobno pri obeh, se mi pa zdi, da je sama izkušnja nekoliko drugačna.
Katere tematike te v knjigah najbolj pritegnejo?
V bistvu me zanimajo zelo različne tematike, zato tudi berem zelo raznoliko. Če moram izpostaviti eno, ki me res zmeraj pritegne, je to zagotovo zgodovinska tematika – zlasti, če je dogajanje postavljeno v čas dolgega 19. stoletja ali 2. svetovne vojne.
Kaj te med branjem ponavadi odvrne? Ali v takem primeru odnehaš z branjem ali knjigo dokončaš ne glede na vse?
Med branjem me rado zmoti precej stvari, odvrne me zlasti, če zgodba romana ni dobro povezana, če se posamezna poglavja zdijo kot ločene zgodbe, če je jezik preveč enostaven, dialogi okorni, če se avtor preveč ponavlja ali če se zdi, da je delo slabo prevedeno… Pa slovnične napake! In še bi lahko naštevala. Če mi branje res ne steče, mi ni problem odložiti knjige in se k njej ne vrniti.
Kako proces branja tipično izgleda zate? Npr. moraš sedeti ali ležati, imaš rada tišino ali glasbo, si ob branju privoščiš kakšen napitek, in podobno.
Načeloma lahko berem kakorkoli – sede, leže, stoje, ob hrani, pijači ali ničemer, dokler je to v relativni tišini. Izjema je branje v lokalih in na javnem prevozu, tam lahko, če sem prave volje, berem tudi v hrupu. Ob branju sicer rada pijem kavo ali čaj, a ker večinoma berem ponoči, je moj najbolj klasičen spremljevalec v resnici kozarec vode.
Katera je najbolj navdihujoča knjiga, ki si jo prebrala?
Ta odgovor je že kar kliše, ampak zame preprosto velja – Harry Potter. Mislim, da so to edine knjige, ki sem jih brala v zelo različnih obdobjih življenja, h katerim se zmeraj znova vračam in ki mi kljub temu zmeraj »dajo« še nekaj novega. Poleg same zgodbe so mi te knjige navdihujoče tudi zaradi vseh osebnih spominov in pomenov, ki jih imajo zame.
Če bi do konca življenja lahko brala le tri avtorje, katere bi si izbrala?
J. K. Rowling, Fredrika Backmana in Agatho Christie. (Tudi zato, ker bi iz njihovih del nastal kar zajeten kup knjig. 🙂 )
Katere knjige si želiš prebrati že čisto predolgo?
Koliko prostora imam za ta odgovor? 😀 Ker spisek je zelo dolg. Prva mi na pamet pride Vojna in mir. Pa Ana Karenina. Dela Jane Austen. Alamut. In precejšen kup neleposlovnih del: Kapital v 21. stoletju, Gombrichova The Story of Art, Franc Jožef, Kershawov Hitler itd.
V kateri literarni svet bi z veseljem pobegnila?
Pa smo spet tam: v svet čarovnikov, bunkeljnov in magičnih živali. 🙂
Te je katera knjiga spravila v solze? Kaj pa v solze smeha?
V solze me je spravila že marsikatera (sem kar jokica). V solze smeha pa mislim da še nobena. Ena zadnjih, ob kateri sem porabila precej robčkov, je bila Telefon v vetru (Laura Imai Messina).
Za katero knjigo si želiš, da bi jo prebralo več ljudi?
Roman slovenskega avtorja Sebastijana Preglja V Elvisovi sobi. Pa seveda Novakov Cigan, ampak najlepši, ker pač ne morem, da ga ne bi omenila. 😀
S katero knjigo si trenutno krajšaš čas?
Trenutno s Sense and Sensibility (Razsodnost in rahločutnost v slo. prevodu) Jane Austen. Tik pred spanjem pa še z Onkraj noči Louise Glück.
Spremljaj Barbralko na spletu: