Napisala Barbara  /  22. junija, 2022
Preberi prispevek
Napisala Sandra  /  06. junija, 2022
Preberi prispevek
Knjigogram naslovnica

#85: NIKA ČOK

Nika Čok se s pisanjem ukvarja že 8 let. Svoje pesmi in prozo objavlja predvsem v reviji Mladika,  nekaj malega pa tudi v Primorskem dnevniku. Rada sodeluje na literarnih natečajih. Lani so bile njene pesmi nagrajene na 49. literarnem natečaju Mladike (3. nagrada), pred nekaj leti pa je v mladinski kategoriji osvojila 1. nagrado za prozo. Trenutno končuje podiplomski študij na Oddelku za humanistične študije Univerze v Trstu piše magistrsko nalogo iz slovenskega jezika.   

Nikina strast do pisanja na njeni koži. (Foto: osebni arhiv)

Kdo je Nika – v desetih besedah:

Nika je vztrajna in  trmasta ženska, ki stremi h uresničenju svojih ciljev. Obožuje pisanje, ki ji je prava življenjska nuja, pa še branje, hladne pijače, sladoled, čokolado, pomenke s prijatelji, itd.

Če te nenapovedano obiščemo doma v sredo zjutraj ob pol osmih – kaj počneš in kdo ti dela družbo oz. kaj te obdaja?

Če bi me nenapovedano obiskali v sredo zjutraj  – bi verjetno zajtrkovala in se odpravljala v knjižnico pisat magistrsko nalogo, družbo mi takrat dela nona.

Kako se odvija tvoj dan, ko je na vrsti pisanje?

Pisanje se mi porodi naenkrat, kjer koli in kadar koli, ideja zanj tudi čez noč, v tistem primeru jo obdržim v glavi in zjutraj svoje misli in občutke takoj prelijem na papir.

Če bi lahko bila kdorkoli, bila še zmeraj (tudi) pisateljica?

Seveda, brez najmanjšega dvoma.

Kdo iz pisateljskega sveta te navdihuje in zakaj?

Irena Žerjal in Vilma Purič, zaradi njune tankočutnosti in prodornosti.

Glasba, film, predstava/razstava in knjiga, ki te je prevzela v zadnjega pol leta?

Take glasbe je veliko, trenutno rada poslušam kantavtorja Iramo ali rock Maneskinov, knjiga, ki me je prevzela, pa je Na zmajevih krilih Miroslava Košute.

Ko imaš dovolj vsega, kam pobegneš?

Težko pobegnem, če sem sita vsega, si nadenem slušalke in se izoliram.

Nikin ljubljeni Jack (Foto: osebni arhiv)

Imaš kakšno grdo razvado? Katero?

Sem impulzivna in »imam dolga ušesa«.

H kateri knjigi se vedno znova vračaš?

H Alamutu Vladimirja Bartola.  

Na katero vprašanje si si zmeraj želela odgovoriti, pa ti ga še nihče ni postavil? In kakšen bi bil odgovor na to vprašanje?

Bi izdala knjigo? Seveda, z velikim veseljem.

Tvoj predlog, koga moram nujno predstaviti v rubriki #knjižnicaliteratov in zakaj.

Mlado tržaško literatinjo Belindo Trobec, ker te njeno pisanje naravnost prevzame.

Večer posvečen Ireni Žerjal, v SKD Slavec v Ricmanjah pri Trstu. (Foto: osebni arhiv)

NIKA PIŠE

Kdo sem,

ko moje srce

zbadajo

črepinje

grehov,

nedorečenih

besed,

izgubljenih priložnosti …

IV.

Je ptica z zlomljenimi

perutmi, ki še leti v

neskončnost …

Noči

ko

preždim

sama

v soju

lune

ki sveti

čez

moje

oglatosti

netočnosti

nepopolno

bitnost

iluzije

perfektnost

točnost

veselje

lahkotnost

čez vse to

Karantena 2020

Ustavim

se

in

ne

vem,

če mi je všeč

ta zdajšnja

izolacija

realnosti,

v kateri ni

več

prostora

za

dotike,

objeme

in pomenke

ob kavi,

soku

kokakoli

vinu

ali šampanjcu


*Naslovna fotografija prispevka: Nika Čok. (Foto: osebni arhiv)

 

 

0 komentarjev
6 všečkov
Prejšnji: #84: EVA KUČERA ŠMONNaslednji: Bralni klub: Intervju z vampirjem (Anne Rice)

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen.