Jasna Janež je finalistka Župančičeve frulice 2013 in zmagovalka 2014, članica Literarnega kluba Ribnica že celo desetletje, udeleženka dveh Pesniških olimpijad, zmagovalka ustvarjalnega natečaja v Turnišču 2013. Sicer pa zaključuje študij slovenistike in vzporedno študiram bibliotekarstvo. Trenutno slovenščino poučuje kot tuji jezik (vodim tri skupine). V bližnji prihodnosti bi rada izdala svojo pesniško zbirko, ki potrpežljivo čaka v PDF obliki že nekaj let.
Sredi snežne pravljice. (foto: osebni arhiv)
Kdo je Jasna – v desetih besedah:
Strastna bralka, vztrajna športnica, amaterska igralka, učiteljica slovenščine, dolgoletna pesnica.
Če te nenapovedano obiščemo doma v sredo zjutraj ob pol osmih – kaj počneš in kdo ti dela družbo oz. kaj te obdaja?
Ker imam faks v tem semestru popoldan, bi ob pol osmih vstala. Zalotili bi me pri oblačenju, nato krajši raztezni vadbi in kuhanju kave (ki jo redno pijem šele zadnje leto).
Kako se odvija tvoj dan, ko je na vrsti pisanje?
Po navadi največ idej dobim zvečer pred spanjem. Včasih jih zapišem šele zjutraj, kolikor jih ostane v glavi. Tako da dan je tudi takrat, ko kaj zapišem, povsem običajen.
Če bi lahko bila kdorkoli, bila še zmeraj (tudi) pesnica?
Seveda, saj si pesnik lahko ne glede na to, kaj si po poklicu. Poznamo literate, ki so kirurgi, kemiki itd. Sama pa sem učiteljica slovenščine, kar se lepo povezuje tudi s pisanjem.
Kdo iz pisateljskega sveta te navdihuje in zakaj?
Lahko bi rekla, da Haruki Murakami. Prebrala sem že vse njegove prevedene romane, nazadnje (pred nekaj dnevi) sem zaključila z Norveškim gozdom, ki me je navdušil. Murakami preprosto zna ubesediti in prikazati medosebne odnose, čustva, minljivost in občutek osamljenosti. Pri tem ne pride do večjih pretresov/dogodkov, ampak gre za vsakdanje stvari, ki se prepletajo z notranjimi svetovi literarnih oseb.
Glasba, film, predstava/razstava in knjiga, ki te je prevzela v zadnjega pol leta?
Film definitivno originalna italijanska različica »The Perfect Strangers (na leto preberem več knjig in pogledam več gledaliških predstav kot filmov :)), knjiga pa Normalni ljudje pisateljice Sally Rooney.
Ko imaš dovolj vsega, kam pobegneš?
V naravo, gozd (peš ali s kolesom).
Jasna je najbolj srečna, ko sede na kolo. (foto: osebni arhiv)
Imaš kakšno grdo razvado? Katero?
Hm … ne kadim, ne pijem, se ne drogiram … tako da ne. 🙂
H kateri knjigi se vedno znova vračaš?
Večkrat v roke primem zbirko Pesmi v 5 knjigah Daneta Zajca.
Tvoj predlog, koga moram nujno predstaviti v rubriki #knjižnicaliteratov in zakaj.
Niko Podgorelec, ker je mlada (bodoča) avtorica vznemirljive kriminalke (vem iz prve roke!)
—
JASNINA POEZIJA
—
RAZISKUJVA
Smeh
Roka v roki
Vrtiljak
Objem
»Ti nikoli«
»Ti zmeraj«
Obup
Spet vrtiljak
Najine raziskave so pokazale,
da je ljubezen interakcija med
severnim in južnim polom.
—
V POSTELJI
Prinesi mi vonj
po kavi v spirali
kot iz slike na Barcaffeju.
Daj mi vetra
med rjuhe
neizrečenosti
med mano in tabo.
—
KRIK IZ BRONA
Jezik razpada v pesek.
Žile se razlivajo. Sekaš trakove svetlobe,
ki padajo po tilniku.
V tvoje pokrajine se naseljujejo mravlje
in si pletejo gnezda.
Rad bi jih zmečkal, a tvoje roke so posušene.
Poslušaš krik v zdrobljenem telesu,
moraš obležati v črnini.
Sam sebe ukrasti jutru,
prerezati grlo. Se zrasti s prostorom,
pasti navznoter, namesto zraka
dihati prhko kri.
Iz 3, 47-kilogramske žare, ki je stala 56,99 EUR
(mnogo preveč za tvojo dušo)
te stresejo v wc.
*(Naslovna fotografija prispevka: Portret, osebni arhiv.)