Roshani Chokshi - The Last Tale of the Flower Bride (naslovnica) Gael Faye - Mala dežela (naslovnica)
Napisala Sandra  /  05. februarja, 2024
Preberi prispevek

#75: NELA POBERŽNIK

Nela Poberžnik je diplomirana literarna komparativistka, ki študira na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) v Ljubljani, kjer trenutno tudi živi in ustvarja.

Njeno ustvarjanje zajema pisanje pesmi in spekter vizualnih praks s posebnim mestom za kolaž in avtoportret.

Sodeluje z umetniško skupino Ignor, ki je izdala skupno knjižico 3v1 tudi z njenimi pesmimi. Njena poezija je bila objavljena v Litru jezika, Novem zvonu (zdajšnji Nebulae), Literarni krpanki, Odsevanjih, zborniku festivala Ignor in festivala O’Brk. Letos se je uvrstila v polfinale Pesniškega turnirja in prispevala pesem za performativno tetoviranje Dejana Kobana (projekt Pre_več).

Lansko branje z Ignorom v Kranju, oktober 2020. (Foto: Asha Past)

Kdo je Nela – v desetih besedah:

Donkihotovsko tragikomičen prototip Nele v manj kot desetih besedah.

Če te nenapovedano obiščemo doma v sredo zjutraj ob pol osmih – kaj počneš in kdo ti dela družbo oz. kaj te obdaja?

Brez vohunskih veščin bi vam tak podvig težko uspel, ker je to zame ura, ko še nisem v stiku s celotnim konceptom obstoja ljudi… Pravzaprav dvomim, da kdaj zares sem. Je pa povsem odvisno od mojega psihofizičnega stanja; včasih se (bolj ali manj uspešno) takrat enkrat odpravljam spat, drugič v sanjskem medmrežju lovim še zadnje asociacije, preden moram iz objema doma.

Kako se odvija tvoj dan, ko je na vrsti pisanje?

Ne določim si zares dneva za pisanje poezije, niti nimam posebnih priprav. Izključno temu kdaj spontano namenim šest ur, drugič besedilo izrazim bolj vizualno (na primer v kolažu, skupaj s fotko ali risbo / sliko), velikokrat pa zabeležim le nekaj besed in se vrnem k ostalim bolj ali manj absurdnim opravilom.

Če bi lahko bila kdorkoli, bi bila še zmeraj (tudi) pesnica?

Nedvomno.

Kdo iz pisateljskega sveta te navdihuje in zakaj?

Največ ljudje, ki me obkrožajo in tudi sami pišejo, sicer pa me bolj kot literarni svet navdihuje svet sam po sebi, še posebej njegove anomalije.

Glasba, film, predstava/razstava in knjiga, ki te je prevzela v zadnjega pol leta?

Glasbeno so me navdušili Tygroo na letošnjem festivalu Plavajoči grad, sanjava japonska psihedelična čarovnija Kikagaku Moyo in Marina z novimi komadi.

Ponovno sem pogledala japonski risani film studia Ghibli, Nausicaä iz Doline vetra, ki me je mogoče še bolj čustveno pretresel kot prejšnjič. Dosti nenavadna in zato  zapomnljiva izkušnja mi je bil tudi film I’m Thinking of Ending Things.

Knjiga, ki mi je ni bilo težko prebrati ter je hkrati bizarno smešna in globoka, pa je Dojka Philipa Rotha.

Ko imaš dovolj vsega, kam pobegneš?

Največkrat v samoto, naravo in svet ustvarjanja, kjer lahko izrazim frustracije na sorazmerno neškodljiv način. Kadar sem zelo jezna, načečkam kako voščenkasto abstrakcijo.


Voščenkasta abstrakcija. (Foto: osebni arhiv)

Imaš kakšno grdo razvado? Katero?

Uf, pa ne samo ene. Prokrastinacija in kronično zamujanje, vzajemno soodvisni manifestaciji odpora proti kapitalizmu, sta dve izmed njih.

H kateri knjigi se vedno znova vračaš?

V mislih k vsaki prebrani, le da v različnih intenzitetah, praktično pa k skoraj nobeni zares, ker imam zadnje čase težave knjigo prebrati že samo enkrat.

Na katero vprašanje si si zmeraj želela odgovoriti, pa ti ga še nihče ni postavil? In kakšen bi bil odgovor na to vprašanje?

Po dvournem premišljevanju se ne spomnim ničesar manj bedastega, kakor:

»Koliko želodcev ima krava?«

»Štiri,« valda.

Tvoj predlog, koga moram nujno predstaviti v rubriki #knjižnicaliteratov in zakaj.

Hana Meško, Hannah Koselj Marušič, Aljaž Rolih, Martin Mikolič. Ker so mladi in pišejo in sanjajo. Predvsem kombinacija zadnjih dveh je ključna.

Fotografija iz inštalacije Iso, v obliki videa si jo lahko pogledate TUKAJ. (Foto: osebni arhiv)

NELA PIŠE

projekcija iz zaslonov

v tvoje žleze

svet ikon

ruleta spolnih teles

vse se mi je zamerilo

s tabo na in v čelu

ne družite se z mano

pojedla bom aperitiv imperativ

spimpala prebivališče v tempelj brez manire

končno mi uspeva mango

pa me skoraj ni doma

konzervirana vranja lobanja

in sto drugih projektov na čakanju

postala bom nedotakljivo umazana

nekoč me ne bo sram

da me je sram

brez sramu

so razuzdanci

čustveno nedostopna mati

nekdo je vrgel bedro v školjko

v sanjah eksam mleko

rob okna se zarije pod lopatico

 

porini prste v rano

 

razmesari svežo utrdbo

 

ni še konec

 

če preživimo zimo

 

RAZ KUŽEK

Tlačim pretlačen krompir

častim pobrane smeti

vsaj šipe bodo ostale

nedotaknjene

okna ti ne koristijo

ko pozabiš na zunanjost

projekcije in virtualnost

učiš me ozavestiti

nočem večnosti

samo potrdilo o njeni možnosti

kupon za žreb

ticket to ride

napenjaš žile

čaki stoj sleci se

preden vstopiš

fermentirani spomini

zastonj poleti

fuk na fuzbal mizi

z glavami figuric

med ritnicami rebri

dve jabolki

za ziher

več mesa več pečk

več cianida

z domačim okusom

aerosoli prepojeni

s čistilom za steklo

čistka bakterij

prohibicija jogurta

antibiotiki sistema

kaj drugega smo

kot luleki falusi

s pogonom na eksistencialno krizo

policijska ura ti odbije

samo nekaj zlatih rezin obstoja

saj jih nisi vreden ti proleter

ti pankrt ti zafuran pamž

brez prihodnosti

pa kdo si da mi poveljuješ diktiraš

krčiš moj potencial

se mastiš na drobtinah

izločkih praznih

pičla si pička

in sem vsa mehurčkasta

ko izvem

mislijo kamne

name

čudno

želijo se družiti

čutni užitki

egotrip

za iluzijo živosti

za zaciklanost

razvedrilo

ko si majhen in nemočen

in te posilijo v usta

z vseh strani

kopičenje katrana

simulacija krize

za katalizo brstenja

ali za bondage kinkplay

lahko sem tvoje krzno

če boš moja gola luna

slep pastir

menjam sol izcedkov

za morebitnost razumevanja

verjetnost

je verjetno mit


*(Naslovna fotografija prispevka: Prismuknjenka kdo. Foto: osebni arhiv)

0 komentarjev
8 všečkov
Prejšnji: Dnevnik ali kronika življenjaNaslednji: #76: SARA ŠTERN

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja