Moje letošnje odkritje Mariane Enriquez in dognanje, da mi res ustrezajo južnoameriške zgodbe s pridihom groze, sta botrovala spontanemu nakupu te zbirke kratkih zgodb v Konzorciju. Human Sacrifices so delo ekvadorske avtorice Marie Fernande Ampuero.
Podobno kot pri Enriquez so tudi pri Ampuero zgodbe umeščene tako v mesta kot tudi na podeželje. Moja hipoteza, da Ampuero primarno piše o grozi, ki jo prizadeja človek sočloveku, je bila sicer nekje na sredi ovrženo, a vendar se večina zgodb naslanja na politiko in kulturo in ne toliko na nadnaravno (z nekaj izjemami). Ampuero sicer daje glas predvsem ljudem na obrobju – priseljencem, čudakom, iznakaženim. Tistim, čigar glasovi se običajno porazgubijo.
Zgodbe se med seboj razlikujejo tudi slogovno, takole pa bi posamezne povzela v nekaj besedah:
– Ne igraj se z ouija tablo.
– Pazi na žvižgača!
– Vse se vrača, vse se plača.
– Beli odrešeniki.
– Nevarnosti otroške igre.
– Kaj se zgodi, ko svojim otrokom obrneš hrbet?
– Ples s trupli.
– Slava čudakom.
– Lepa dekleta ljubijo barabe.
– Ilegalna migrantka se znajde v primežu blazneža.
– Za koga bi naredili vse?
– Zakonske zdrahe v prazni avtohiši.
Za moj okus je bila tole sicer solidna zbirka, vendar žal kakšno stopničke ali dve nižje od Enriquez. Še vseeno pa bi jo priporočala vsem ljubiteljem južnoameriške kulture in kratkih zgodb.